Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
437 epizod
437 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Jutri se bo začelo novo študijsko leto. Skoraj vse fakultete so se odločile za t.i. hibridni model poučevanja - predavanja bodo potekala prek spleta, vaje v predavalnicah oz. laboratorijih. Študenti so bili tako pred dilemo, ali si, če v mestu, kjer študirajo, ne živijo, sploh najeti sobo. Posebno pozornost so tudi na Univerzi na Primorskem namenili tujim študentom. Utrip pred začetkom akademskega leta je preverila Tjaša Škamperle.
Država bi za investicije v slovensko vojsko v naslednjih šestih letih namenila 780 milijonov evrov. Gre za preživetje vojske, trdi obrambni obrambni minister, opozicija pa mu nasprotuje in napoveduje tudi možnost referenduma. Zakaj Slovenija nima posebnega helikpterja za nujno medicinsko pomoč, kakšni so načrti glede vadbišča Poček in ali bodo tudi vojake izločili iz sistema javnih uslužbencev ... O tem v naslednjih minutah z obrambnim minisrtrom Matejem Toninom. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
25.junija leta 1991 sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slavnostno sta bili razglašeni naslednji dan, na Trgu republike v Ljubljani. Na taisti dan, 26.junija, so iz vojašnice v Pivki zapeljali oklepniki jugoslovanske armade proti Novi Gorici. Med žrtvami osamosvojitvene vojne je bil tudi Stanislav Požar, drugega julija ga je ustrelil vojak JLA. O dogodkih, ki so pripeljali do smrti Stanislava Požarja, ne vemo vsega, je prepričan Janko Sever, ki o tem piše knjigo. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Nepoštenih preprodajalcev sadja in zelenjave ob cestah ne ustavijo ne ograje ne inšpektorji. Način njihovega delovanja je znan, pristojne službe pa zanj nimajo učinkovitega odgovora. Izolska občina zato poziva k skupni akciji, sama pa sprejema načrt in odlok, po katerih bi bila tržna dejavnost dovoljena le na točno določenih mestih, občinski redarji in inšpektorji pa bi dobili več pristojnosti. Inšpektorat za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vidi možno rešitev v registriranih tržnicah in neposredni prodaji pri kmetu. Prispevek Jasne Preskar.
V Sloveniji je tudi uradno konec epidemije, ki je bila razglašena 12. marca. Kar nekaj zaščitnih ukrepov sicer ostaja, a življenje se vendarle vrača v normalne tirnice. V dveh mesecih in pol smo doživeli veliko: skoraj 1500 okuženih, od tega približno 300 zdravstvenih delavcev in 460 stanovalcev v domovih za starejše, bolezen je terjala več kot 100 smrtnih žrtev, gibanje ljudi je bilo omejeno, šolarji so ostali doma, javni prevoz je obstal. Doživeli smo afero maske, ki še ni zaključena. Če bo epidemiološka slika ugodna, bomo do poletja sprostili še marsikateri ukrep. Andrej Šavko je v zvočni časovni trak strnil vse, kar se nam je v tem času dogajalo.
30. aprila se spominjamo osvoboditve Kopra. Če ne bi bilo izrednih razmer, bi bila danes slovesnost ob 75-letnici teh dogodkov, ki jim želimo na Radiu Koper vseeno posvetiti pozornost oz. se jih spomniti. S pomočjo zgodovinarke, dolgoletne kustosinje v Pokrajinskem muzeju Koper Vlaste Beltram. Tjaša Škamperle jo je povabila pred mikrofon.
Tržaški anarhist Umberto Tommasini ni zapustil nobene pisne oporoke, a je vse njegovo življenje spomenik človeškemu dostojanstvu. Tako je v predgovoru k slovenskemu prevodu avtobiografije z naslovom - Kovač anarhist, spomini aktivista med Trstom in Barcelono, napisal zgodovinar Claudio Venza, ki je v sedemdesetih letih, skupaj s Claro Germani posnel Tommasinija, ki je pripovedoval o svojem burnem življenju večnega upornika in aktivista. Navdihujočo avtobiografijo, ki je letos izšla pri založbi *cf, je v slovenščino prevedla Koprčanka Eva Brajkovič. Knjigarna Libris jo je v začetku marca, tik pred ukrepi proti širjenju pandemije koronavirusa, predstavila v Kopru. Tam je bila tudi Lea Širok, in nastal je naslednji zapis. Fotografija iz knjige Kovač anarhist: Umaberto Tommasini in Clara Germani v Vivaru leta 1972.
V naslednjih minutah se bomo povezali z novogoričanom Miho Bratcem, ki se zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani zaradi okužbe z boleznijo covid 19. Mlad in zdrav, ima namreč 38 let, pa vendar s hudim potekom bolezni, saj je njegovo življenje nekaj časa celo viselo na nitki. Izgubil je 15 kilogramov, vendar je zdaj zdrav in komaj čaka vrnitev v domače okolje . Z njim se je pogovarjala Ingrid Kašca Bucik.
Ob razmišljanjih, da bi za zajezitev širjenja epidemije korona virusa uvedli nadzor gibanja prebivalcev z mobilnimi aplikacijami, se vrstijo tudi opozorila o pasteh tovrstnega nadzora. Na Inštitutu za kriminologijo ljubljanske Pravne fakultete poudarjajo, da sodobne digitalne tehnologije sicer ponujajo številne pozitivne možnosti uporabe, vendar je pred uvedbo tovrstnih orodij, sploh če jih kot obvezne predpiše država, treba oceniti, ali sploh in v kakšnem obsegu lahko dejansko pripomorejo k doseganju zastavljenega cilja. Nadzor gibanja prebivalstva je problematičen tako z vidika zasebnosti, kot pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v naši družbi. Več o pasteh, ki jih prinaša uporaba aplikacij za nadzor gibanja, je za našo oddajo Aktualno med drugim povedala Pika Šarf z Inštituta za kriminologijo.
Pravega odgovora na vprašanje, koliko je virus razširjen pri nas, še ni. Do ocene želi priti tako imenovana Ekipa corona 19, ki je pred mesecem dni ustvarila spletno stran za zbiranje podatkov. Števec so morali sicer zagnati znova, saj so sprva zahtevali vpis emšo številke. Ta zdaj ni potreben. Tjaša Škamperle je poklicala enega od avtorjev Tomaža Gregoriča.
Velikonočni prazniki so bili v turizmu barometer, ki je kazal, v katero smer bo šla turistična sezona. Letos ni tako, neznank je tudi glede prihodnosti te panoge veliko. Nekaj primorskih akterjev sta poklicali Meta Škvarč in Tjaša Škamperle.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo občine Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Brda, Idrija in Cerkno.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo v Izolo, Piran, Sežano in Komen.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku župana Kopra in Nove Gorice.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo Pivko in Postojno.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo Tolmin, Hrepelje Kozino in v ilirsko Bistrico.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo v občine Renče Vogrsko, Ankaran, Bovec in Kobarid.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo v Ajdovščino, Vipavo, Divačo in in Kanal ob Soči.
Za vsa 4 mesta, ki so se uvrstila v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture, se začenjajo nove priprave. Ekipe Nove Gorice, Ptuja, Ljubljane in Pirana morajo oddati novo prijavno knjigo, svet neodvisnih strokovnjakov bo o končnemu zmagovalcu odločal decembra. Tjaša Škamperle je poklicala vodji primorskih kandidatur.
Slovenci, ki živijo in delajo na Kitajskem, se zaradi širitve korona virusa množično vračajo v domovino. Stanje se v različnih kitajskih mestih sicer umirja, poročajo, a gibanje je še vedno omejeno. Ivana Zajc je poklicala podjetnico Nino, ki dela v kitajskem podjetju in se je s partnerjem nedavno vrnila v Slovenijo. V prispevku se oglasi tudi študent iz Pekinga.
Neveljaven email naslov