Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
444 epizod
444 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Robert Golob je drugi politik iz Primorske oz. Goriške, ki bo v državi zasedel najvišji položaj. Tako visok rezultat, ki ga je včeraj prejelo njegovo Gibanje Svoboda, pripisuje dejstvu, da so ljudje siti strankokracije. Zato je sam že pred volitvami napovedal nov družbeni dogovor. Ta v politiko vključuje civilno družbo, pa tudi stranke, ki so izpadle iz parlamenta, vendar imajo dobre programe in strokovnjake s posameznih področij. Nataši Uršič je tudi povedal, kako namerava sodelovati z Janezom Janšo.
V slovenskih osnovnih šolah je trenutno nekaj več kot 130 ukrajinskih otrok. Pomembno je, da se v šolah počutijo varne in sprejete, poudarjajo ravnatelji šol obalno-kraške regije. Na nekaterih se še pripravljajo na njihov sprejem, na drugih pa so jih že vključili k pouku.
Piranska občinska uprava je pripravila analizo različnih možnosti preoblikovanja Turističnega združenja Portorož, o katerih bodo zadnjo besedo imeli občinski svetniki. Med zapolsenimi na TZP-ju medtem raste zaskrbljenost tako za delovna mesta, kot za prihodnost turistične destinacije. Na občini izpostavljajo, da delovna mesta niso ogrožena. Je pa nujen trezen razmislek o nadaljnjih korakih glede lokalne turistične organizacije, ki ne smejo ogroziti neovirane promocije turistične destinacije. Strokovnjak s področja turizma in predavatelj na fakulteti Univerze na Primorskem Turistica Tomi Brezovec dodaja, da je bolj kot oblika delovanja, pri TZP-ju pomembno, kako lahko ob podpori vseh, ki se ukvarjajo s turizmom, učinkovito izpolnjuje svoje naloge.
Slovenci beguncem odpirajo tudi vrata svojih domov, v Kopru je Denis Kuzelj, ki je nekoč živel v Ukrajini, sprejel ukrajinsko družino, ki je bila na begu osem dni. Za njihovo usodo je izvedel prek prijateljev in družbenih omrežij.
Pred dvema letoma so športna igrišča samevala, pandemija je tudi v športu terjala visok davek. V koprskem nogometnem klubu opažajo, da so se otroci hitreje od pričakovanj vrnili v ustaljene ritme treningov in nadoknadili zamujeno. Pri športni vadbi je še posebej občutljivo delo z mladimi, ob prekinitvi treningov so se pred dvema letoma pojavljali številni pomisleki o vplivu na razvoj mladih športnikov. Zdaj vadba že skoraj leto dni poteka bolj ali manj nemoteno, to velja tudi za mlajše kategorije koprskega nogometnega kluba, pravi vodja koprske nogometne šole, Nedžad Okčič. Tudi po sprostitvi treningov je bilo na začetku veliko otrok odsotnih, temu so se prilagodili in vadbo izvajali v manjših skupinah. Imeli so tudi poseben program za otroke, ki so se po prebolelem koronavirusu vključevali v športno aktivnost. Foto: FC Koper
V teh dneh obeležujemo dve leti od začetka epidemije pri nas. Čeprav vojna z virusom še ni dokončno dobljena, se zdi, da lahko v Evropi že občutimo boljše čase. In če je epidemija sploh prinesla kaj dobrega, je to morda spoznanje, da si je okolje med popolno zaustavitvijo življenja marsikje vsaj deloma opomoglo. O tem smo se pogovarjali z dr. Žigo Zaplotnikom, podoktorskim raziskovalcem iz meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Leta 2020, ko je svet obstal zaradi pandemije, je tako kot mnogi drugi strokovnjaki skušal prispevati svoj delež k boju proti virusu. Svoje znanje računalniškega modeliranja je izkoristil za izdelavo epidemioloških projekcij razvoja epidemije in se pridružil prostovoljskemu projektu Covid-19 Sledilnik.
Organizirano planinstvo ima v Sloveniji že 129-letno tradicijo. Že ob ustanovitvi se je začela poglavitna dejavnost markiranja planinskih poti. Prvotni namen markacije je bil zavarovanje slovenske poti pred tujim poseganjem, po prvi svetovni vojni pa so začeli razmišljati o drugačnem enotnem načinu označevanja planinskih poti. Tako je Alojz Knafelc oblikoval enotno oznako za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija. Ta simbol slovenskega planinstva praznuje letos 100 let. O pomembni obletnici za PZS, in težavah s katerimi se srečuje ta organizacija, se je z njenim predsenikom Jožetom Rovanom pogovarjal Boštjan Simčič.
Mnogi so v minulih dveh letih odpovedali že načrtovana potovanja, prilagodili dopuste veljavnim epidemičnim ukrepom, slednjim se je morala prilagoditi turistična panoga. Kazalo je, da bo turizem letos končno lažje zadihal. Do 24.februarja, ko se je začela vojna v Ukrajini. Tjaša Škamperle se je o turizmu v trenutnih razmerah pogovarjala s profesorjem Janezom Mekincem s portoroške Fakulteta za turistične študije.
Pogovarjali smo se s Tetiano Balakar in Liudmilo Korolenko. Obe prihajata iz Ukrajine, živita pa v Kopru in sta zagnali akciji zbiranja pomoči za rojake v stiski na vojnih območjih. Prva v Sloveniji živi leto in pol. Prihaja iz kraja Krivoy Rog, ki so ga vojaške sile dosegle v v noči na sredo. Odziv rojakov in lokalne skupnosti pri zbiranju pomoči v Bertokih ji je dal še večji zagon. Druga pa je trenerka gimnastike z vrhunskimi svetovnimi dosežki, ki v zadnjih letih poučuje v športnem klubu Flip. K dobrodelni akciji je najprej spodbudila učenke in učenke ter njihove starše. Zbiranje pomoči in ustrezno sortiranje prejetega v Kopru zdaj usmerja v sodelovanju z ukrajinskim veleposlaništvom.
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covid-19, ki je posledice pustil tudi na duševnem zdravju. V Novi Gorici je mreža psihološke pomoči pri odraslih dobro delovala že pred epidemijo zato v ambulantah za odrasle ni bilo večjih vrst Država se je po prvem valu, ko so se pokazale duševne stiske ljudi odzvala s tem da je aktivirala in okrepila brezplačno mrežo psihološke pomoči, ki je bila vsem dostopna. Ljudje v stiski so se te pomoči veliko posluževali. Tudi Center za duševno zdravje odraslih je bil v Novi Gorici med pandemijo ves čas dosegljiv, je Nataši Uršič povedala sogovornica Katja Kodelja.
Zakon o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov, ki ga je državni zbor potrdil prejšnji teden, bo delno omilil učinke podražitev energentov. A za vse le ni prinesel želene spremembe - izenačitev pravic gospodinjskih odjemalcev, tudi etažnih, bo veljala le za tiste, ki se ogrevajo na zemeljski plin. To obžalujejo stanovalci stanovanjskega objekta Koprska vrata, ki za ogrevanje uporabljajo električno energijo in utekočinjen plin. Računi nekaterih so tudi potrojeni, krivdo za to valijo na upravnika.
Vrhunski pianist Deny Masliuk, ki danes živi in poučuje v Kopru, se je rodil v ukrajinskem mestu Khmelnitski. Od tam in iz glavnega mesta, kjer ima sorodnike in prijatelje, prihajajo grozljive vojne slike. V teh dneh je sicer v Ukrajini čutiti enotnost, številni moški želijo ostati v državi in braniti domovino. Med največjimi težavami pa izpostavlja ruske propagandistične medije, financirane s strani Kremlja, ki ljudi bombardirajo z lažnimi novicami. To je tudi informacijska vojna, pravi. .
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covida. Na Radiu Koper se sprašujemo, če je že čas za razmislek in odgovor na vprašanje - Smo zmagali? S primorskimi sogovorniki z različnih področij našega življenja in dela se bomo pogovarjali o soočenju z epidemijo, predvsem pa bomo pogledali naprej. Vstopili smo tudi na področje zdravstva. Naš sogovorec je bil Marko Petrovič, zdravstveni delavcev, zaposlen v Zdravstvenem domu Izola, ki je pomagal tudi na covidnem oddelku izolske bolnišnice. Tudi sam je prebolel covid, zdaj pa o njem piše doktorsko delo.
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covid-19, ki je posledice pustil tudi v gospodarstvu. A namesto upada prodaje so v podjetju Intra Ligting beležili rekorde. Podjetje, ki ponuja svetlobne rešitve, je Marino Furlan skupaj z ženo ustanovil več kot 30 let nazaj. V njihovih šempetrskih prostorih je bila Eva Furlan.
Učiteljica violine Žana Golovčak se je pred 20 leti iz Ukrajine preselila na Goriško. Vojne v domovini ni pričakovala. Povedala je, da je bilo stanje vrsto let, vse do včeraj, zelo napeto. V njenem rojstnem mestu Uzhgorod v zahodni Ukrajini, na meji s Slovaško in Madžarsko, ima mamo in brata. Povedala sta ji, da sta bila včeraj zjutraj, ko se je začela ofenziva nad Ukrajino v šoku, v mestu je zavladala panika in kaos. Tudi onadva vojne nista pričakovala. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
Potem, ko so na odložene odpadke ob nekdanjih proizvodnih halah v Volčji Dragi opozorili tamkajšnji krajani, je podobno skrb izrazil poslušalec zaradi nakopičene odpadne embalaže na območju Bivja, ob nekdanji tovarni Kempilas. Preverili smo, za kakšne odpadke gre in kaj se dogaja na območju, kjer je pred 12timi leti kemična tovarna zaprla vrata.
Staro jedro Pirana kot spomenik kulturne dediščine nima zadostne zaščite, opozarjajo njegovi vse redkejši stalni prebivalci. Vrstijo se nedopustne prenove stavb, večinoma za namestitvene kapacitete. Pristojni zanje ne bi smeli izdajati soglasij, so prepričani. Zato Piran nujno potrebuje nov zaščitni akt. Stari odlok o asanacijskem načrtu mesta namreč ponuja nedorečena pravila, ki pri izdaji soglasij omogočajo različne interpretacije. In prav to je največja težava. Več o tej pereči temi v tokratni oddaji Lea Širok. Foto Radio Koper: Sporne prenove, ki se kar vrstijo, so napad na kulturno dediščino Pirana, so prepričani prebivalci.
Občinski prostorski načrti so pomembni. Med drugim so osnova za izdajo gradbenih dovoljenj ali začrtajo, kjer v občini bodo zemljišča (foto: Primorske novice)ostala nepozidana. So kompromis med javnim in zasebnim interesom. Kar nekaj občin ga še nima, zato so posegi osnovani na zastarelih planskih aktih. V Slovenski Istri je le ankaranski občini uspelo sprejeti prostorski načrt, izolski je padel na referendumu, piranska ga bo razgrnila v kratkem, koprska ga je v tem tednu. Kaj pomeni, kaj prinaša in kako lahko občani oddajo pripombe nanj, v prispevku Tjaše Škamperle.
Država je pred meseci naredila korak proti dvotirnosti: v dopolnitvi državnega lokacijskega načrta za drugi tir je preučila tri variante, kje naj poteka tretji tir. Takrat so krajani na predstavitvi slišali - dvotirnost bo možna po letu 2030. Krajani, ki živijo ob železniški progi Divača - Koper, so se povezali v ljudsko pobudo in od odgovornih zahtevajo, da se sedanja proga ukine tisti dan, ko bo po novem - drugem tiru zapeljal prvi vlak. Prepričani so namreč, da je živeti ob sedanji progi nevarno. Tjaša Škamperle
Univerza v Novi Gorici bo dobila novega rektorja in njegove najožje vodstvene sodelavce. Po 12-ih letih se z rektorskega mesta univerze v Novi Gorici poslavlja Danilo Zavrtanik. Nasledil ga bo Boštjan Golob, ki prihaja z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Upravni odbor novogoriške Univerze je novega rektorja izbral med 38-imi kandidati. Nadaljevati po začrtani poti, povečati število študentov, organizacijska novost pa je prorektor za trajnostni razvoj in sodobne tehnologije, naniza par poudarkov novi rektor novogoriške Univerze dr. Boštjan Golob: "Prav imenovanje prorektorja za novo področje je namenjeno med drugim tudi okrepitvi sodelovanja z gospodarstvom, z lokalnim gospodarstvom in s slovenskim gospodarstvom nasploh."
Neveljaven email naslov