Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
444 epizod
444 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Ob primorskem prazniku smo se pogovarjali s predsednikom države, Borutom Pahorjem, ki se mu prihodnje leto izteka mandat. O Primorski, priložnostih in ovirah za njen razvoj, ter o drugih aktualnih vprašanjih. Med drugim o zdravstveni krizi in boju s koronavirusom, o vladnem boju z mediji, o vpeljavi verbalnega delikta in tudi o 20-letnici napadov v ZDA, ki so spremenili svet in ki so se končali z umikom zavezniških sil iz Afganistana.
Na Primorskem skoraj ni kmetijskih pridelkov in površin, ki jih ne bi dosegli divji prašiči. Na Vipavskem jejo koruzo, v Istri se sladkajo z grozdjem in lubenicami, na Krasu jim tekne krompir. Ker je hrane v gozdu premalo in ker se je populacija tako razmnožila, ji lovci niso več kos. Kmetje lahko dobijo škodo povrnjeno, a le če so okoli pridelovalnih zemljišč postavili dovolj visoke in stabilne ograje. Zato marsikdo razmišlja o smislu prijavljanja škod in celo o kmetovanje v takšnih razmerah. Tjaša Škamperle je edenega od primerov poiskala v Prešnici.
Razprava o cepljenju se je na družbenih omrežjih zelo razvnela. Cepljeni postajajo nestrpni do necepljenih, ti ne sprejemajo znanstvenih dokazov in argumentov epidemiologov. Nekateri napovedujejo, da se bo prepad še bolj povečeval. Filozof Mirt Komel meni, da vprašanje - cepiti se ali ne cepiti, ni politično temveč eksistencialno. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Dogodki ob 30. obletnici razglasitve samostojnosti naše države so si v minulih dneh kar vrstili. Pokrajinski muzej Koper je pripravil razstavo 'Dan prej, med vojno in mirom', ki bo še vse poletje na ogled v muzejski galeriji. Nastala je s pomočjo arhivskega gradiva, ki so ga odstopile priče dogodkov junija leta 1991. Središče razstave je dan prej, torej 26. junij leta 1991, a tudi o dnevi, ki so sledili, je kustos Ivan Simčič povedal Tjaši Škamperle.
V krajih ob bodočem drugem tiru bodo v prihodnje postavili tri informativne točke. Investitor 2TDK se je o njihovi ureditvi dogovoril z občinami Divača, Koper in Hrpelje Kozina. Namenjene bodo predstavitvi infrastrukturnega projekta, lokalne skupnosti pa jih bodo lahko namenile tudi turizmu. Tjaša Škamperle.
Dan prej je 26. junij 1991, ko se je po prepričanju Primorcev, pričevanjih in dejstvih, zabeleženih v neštetih dokumentih, začela osamosvojitvena vojna. Medtem ko so se v prestolnici pripravljali na slovesno razglasitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije, so bili na Primorskem na cestah proti mejnim prehodom že tanki jugoslovanske vojske in padel je tudi prvi strel. Barbara Kampos je zbrala pričevanja takratnega inšpektorja za mejne zadeve in tujce Fabia Steffeta, takratnega komandirja postaje milice v Pivki Vojka Otoničarja in novinarja, ki je med prvimi poročal o odhodu tankov iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici, Toma Šajna.
Krajane, ki živijo ob trasi drugega železniškega tira, ali imajo ob njej nepremičnine, zanima, kako bodo občutili gradnjo. Bo hrupno, bo glasno, se bo treslo? V monitoring so vključeni, če sodijo v vplivno območje. Tri krajevne skupnosti - Dekani, Škofije in Črni Kal pri teh vprašanjih predstavlja županova komisija, ki se sestaja z naročnikom in izvajalcem. Vodi jo Primož Turšič, z njim se je srečala Tjaša Škamperle.
V rubriki PRVI NA DRUGEM TIRU vsak teden ob sredah odgovarjamo na vprašanja, ki se porajajo ob začetku gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Prvi tir je sama zgradila Luka Koper, za gradnjo drugega je do sedaj namenila 10 milijonov evrov. V naslednjih minutah se bo s predsednikom uprave Dimitrijem Zadelom pogovarjala Tjaša Škamperle.
Danes mineva 80 let od napada italijanskih okupatorjev in domačih kolaborantov na trojico tigrovcev na Mali Gori . Društvo Tigr primorske na Mali Gori vsako leto pripravi slovesnost v spomin na ta dogodek. Ob letošnji državni prodslavi Dneva upora proti okupatorju na Mali gori so se vnele hude razprave, saj tako predstavniki društva Tigr kot tudi Zveze združenj borcev NOB na proslavo niso bili povabljeni. V naslednjih minutah bomo skušali razjasniti zaplete glede zgodovinskih dejstev. Ingrid Kašca Bucik je za pojasnila zaprosila predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja in zgodovinarja Boža Repeta.
Ko govorimo o sredstvih Evropske kohezijske politike za zaščito okolja in zeleno rast okolja vseh EU regij, na prvi pogled težko razumemo, kako si s tem, v Evropi pridobljenim denarjem lahko pomagamo v Sloveniji in drugih državah. Projekt, ki ga predstavljamo danes je zelo živ in dotika se vseh nas, saj je posvečen naravi in oblikovanju prioritet na področju Okolju prijaznejše, brezogljične Evrope v letih 2021-2027. Ta projekt je zelo močno povezan z mediji, ki ustvarjamo televizijske in radijske oddaje in tako kažemo primere dobre prakse pri črpanju evropskih sredstev. Naša sogovornica je zdaj Kaja Cunk iz koprskega kulturno izobraževalnega društva Pina, ki je nosilec projekta. Z njo s epogovarja Nataša Benčič.
Ob začetku gradnje drugega tira med Divačo in Koprom smo na našem radiu začeli z novo rubriko Prvi na drugem tiru. Vsak teden vam bomo ob sredah in nedeljah predstavili en pogled na ta infrastrukturni projekt, ki bo tako ali drugače zaznamoval življenje prebivalcev ob progi, kjer bo do leta 2025 gradbišče. Kaj skrbi krajane od Divače do Dekanov, ali se drugi tir gradi za Luko Koper, kakšen je monitoring rastlin in živali ob gradbišču, kdo izvaja nadzor ? Tjaša Škamperle se je za prvo oddajo srečala z Markom Žitnikom, izvršnim direktorjem gradbenega sektorja pri naročniku del- podjetju 2TDK.
Dan Zemlje je namenjen ozaveščanju o edinstvenosti našega planeta in ogrožanju življenja na njem zaradi našega neustavljivega izčrpavanja virov. Po Podatkih Inštituta za zdravje in okolje bomo v naši državi že 30. aprila dosegli svoj dan ekološkega dolga. To je dan, ko prebivalci porabimo naše letne vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Obnovimo Zemljo je tudi letošnje geslo, ki združuje akcije ozaveščanja po svetu. Ključno vlogo pri ohranjanju in obnovi Zemlje pa seveda igrajo zakonodajne varovalke, ki preprečujejo škodljive posege v prostor. Prav slednji so med drugim razlog za zaskrbljenost naravovarstvenikov v Sloveniji. Pri nas bodo namreč vlagatelji, na osnovi sprememb, ki jih pripravlja ministrstvo za okolje in prostor, že julija lahko enostavneje prišli do okoljevarstvenih soglasij. Kaj o tem menijo nekateri vidnejši primorski naravovarstveniki, se je pozanimala Lea Širok. Foto: Toni Dugorepec
Pogosto slišimo, da so ljudje postali utrujeni od epidemije, naveličani od stalno spreminjajočih se ukrepov. Raziskava Nova normalnost, ki jo že več kot eno leto izvaja družba Valicon, preverja osebno doživljanje epidemične situacije in spremembe naših navad. O nekaterih ugotovitvah spletne ankete se je z direktorjem Valicona Andražem Zorkom pogovarjala Tjaša Škamperle.
Epidemično leto je bilo le delno ugodno za hotelirje, ki so poleti dobro delali zaradi turističnih bonov. Od oktobra lani so zaprti. Še težje je tistim, ki so se lotili investicij s posojili, saj niti ne vedo, kako bodo obveznosti do bank poravnali. Temeljita prenova edinega mestnega hotela v Kopru, pri kateri so sledili dediščini Eda Mihevca, je skoraj zaključena. Izbor novega imena Grand Koper je bil eden večjih izivov, pravi lastnik Aleš Piščanc. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Prvi pregled podatkov o razdeljevanju cepiv proti covidu-19 cepilnim centrom v zdravstvenih domovih kaže na ogromne razlike med tem, koliko cepiv je prejel posamezni cepilni center glede na tamkajšnje prebivalstvo. V zadnjih tednih so namreč iz nekaterih domov poročali, da so se ponekod uspeli cepiti tudi zdravi in mlajši občani, drugje pa niti ne starejši od 60 let, kar bi lahko kazalo na to, da so določeni centri pridobili večji delež odmerkov oziroma so bila cepiva po državi razdeljena neenakomerno. Preverili smo, kako cepljenje poteka na Primorskem. Tjaša Škamperle je s sodelavci priklicala cepilna mesta od Pirana do Bovca, od morja do Snežnika.
Gradnja drugega tira se lahko začne. Družba 2TDK je s Kolektorjem CPG podpisala pogodbo za gradnjo - za zdaj za en del - od Kopra do Črnega kala. Delavci bodo na gradbišču predvidoma maja, gradnja ključnih objektov pa naj bi se začela jeseni. Tjaša Škamperle se je v Lipici pogovarjala s prvim možem Kolektorja CPG Kristjanom Mugerlijem.
Domačini, ki živijo ob Trnovskem gozdu, opozarjajo na agresivno sečnjo, ki se zadnja leta izvaja na tem območju. Da bi ljudi ozavestili o problematiki, so se povezali v skupino Ljubitelji narave in zdravega življenja iz Trnovsko-Banjške planote in odprli spletno peticijo, podpise pa zbirajo tudi na druge načine. Na Zavodu za gozdove in družbi Slovenski državni gozdovi pojasnjujejo, da gre za zaostanke redne sečnje, ki je zaradi sanacijskih del v drugih gozdovih po Sloveniji, nekaj let niso izvajali. Več Karin Zorn Čebokli.
17. marec štejemo za rojstni dan Univerze na Primorskem, saj je bila najmlajša slovenska javna univerza vpisana v sodni register ravno na ta dan leta 2003. V okviru tradicionalnega Tedna UP poteka niz virtualnih dogodkov, katerih rdeča nit je odgovornost, ki jo UP ima do številnih deležnikov. Letos sovpada z dnevom Fakultete za vede o zdravju, ki bo v ta namen organizirala interaktivno delavnica promocije aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu. In prav o slednji bo govor v naslednjih minutah.Fakulteta za vede o zdravju je v zadnjih treh letih prenovila svojo programsko podobo. S projekti se ozira tudi v tujino, medtem pa postopoma rešuje težave s prostorom. Znanstveno odličnost bodo razvijali tudi na osnovi večjega števila odobrenih projektov, krepitev področja raziskovanja pa je v načrtu tudi za prihodnje. Neurejeno ostaja področje izvajanja prakse študentov v kliničnih okoljih. Z dekanom dr. Nejcem Šarabonom se je pogovarjala Mateja Brežan.
Zdravstveni dom Koper je vstopna točka, ki od 6. januarja letos opravlja tudi množična testiranja. Informacija, da bodo ljudi, ki dnevno prehajajo mejo z Italijo od danes testirali tudi na Škofijah, je dobrodošla, saj to zanje pomeni nekolikšno olajšanje. V teh dneh se pripravljajo tudi na cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. S pomočnico direktorja za zdravstveno nego Zdravstvenega doma Koper se je - tudi o ozadju testiranj in cepljenj - pogovarjala Mateja Brežan.
Študenti, ki zaradi zdravstvenih ukrepov doslej niso mogli opraviti vseh obveznih kontaktnih ur, zdaj ne morejo na izpite. Na Univerzi na Primorskem bodo zanje razpisali izredne pisne izpite v drugem semestru. Če bo potrebno, se bodo izpitni roki in predmeti tega študijskega leta lahko izvajali tudi poleti, pojasnjujejo na Univerzi. Več o tem »kriznem študiju na daljavo" in študijskem letu, pa tudi o strateških usmeritvah primorske univerze leta 2027, pa nam je rektorica Klavdija Kutnar povedala v naši oddaji.
Neveljaven email naslov