Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osteoporoza dobesedno pomeni porozne kosti – krhke in lomljive. Zlome kosti ali vretenc pri človeku z osteoporozo lahko povzročijo že povsem vsakdanji gibi.
Nekje do 30. leta se kost še gradi, zato bi morali do takrat veliko več narediti za t. i. maksimalno kostno maso, predvsem mlade opozarja endokrinolog z ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra doc. dr. Tomaž Kocjan.
“V tem obdobju se da za kosti narediti res veliko, potem pa bistveno manj, tega se je treba ves čas zavedati.“
Zlomi se začnejo v pozni fazi bolezni, ko je vlak preventive že odpeljal. Pri ženskah okoli 65. in pri moških okoli 70. leta, odvisno od genetske nagnjenosti, morebitne nizke telesne teže ali zgodnje menopavze in drugih dejavnikov tveganja.
“Tveganje ženske, da bo umrla zaradi zapletov po zlomu kolka, je enako tveganju za smrt zaradi raka dojke. Umre namreč skoraj četrtina bolnikov, ki imajo zlom kolka. In to že v prvem letu po zlomu. Zaradi zlomov vretenc, ki ostanejo zelo pogosto neprepoznani, postane hrbet bolnikov ukrivljen, pojavijo se težave z dihanjem, lahko se vname požiralnik. Jasno je torej, da je osteoporoza resna nevarnost za vaše zdravje in morda celo za vaše življenje.”
Tako piše v priročniku Vse, kar moram vedeti o osteoporozi.
Rešitve so. Prva je merjenje kostne gostote, ki pa jo vse bolj spodriva ali pa vsaj pomembno dopolnjuje poseben računalniški model Svetovne zdravstvene organizacije FLEX.
Rezultat izračuna, dostopnega na spletu, je vse bolj pomemben tudi za določitev trenutka, kdaj so kosti tako prizadete, da je jemanje zdravil že neizbežno.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Osteoporoza dobesedno pomeni porozne kosti – krhke in lomljive. Zlome kosti ali vretenc pri človeku z osteoporozo lahko povzročijo že povsem vsakdanji gibi.
Nekje do 30. leta se kost še gradi, zato bi morali do takrat veliko več narediti za t. i. maksimalno kostno maso, predvsem mlade opozarja endokrinolog z ljubljanskega Univerzitetnega kliničnega centra doc. dr. Tomaž Kocjan.
“V tem obdobju se da za kosti narediti res veliko, potem pa bistveno manj, tega se je treba ves čas zavedati.“
Zlomi se začnejo v pozni fazi bolezni, ko je vlak preventive že odpeljal. Pri ženskah okoli 65. in pri moških okoli 70. leta, odvisno od genetske nagnjenosti, morebitne nizke telesne teže ali zgodnje menopavze in drugih dejavnikov tveganja.
“Tveganje ženske, da bo umrla zaradi zapletov po zlomu kolka, je enako tveganju za smrt zaradi raka dojke. Umre namreč skoraj četrtina bolnikov, ki imajo zlom kolka. In to že v prvem letu po zlomu. Zaradi zlomov vretenc, ki ostanejo zelo pogosto neprepoznani, postane hrbet bolnikov ukrivljen, pojavijo se težave z dihanjem, lahko se vname požiralnik. Jasno je torej, da je osteoporoza resna nevarnost za vaše zdravje in morda celo za vaše življenje.”
Tako piše v priročniku Vse, kar moram vedeti o osteoporozi.
Rešitve so. Prva je merjenje kostne gostote, ki pa jo vse bolj spodriva ali pa vsaj pomembno dopolnjuje poseben računalniški model Svetovne zdravstvene organizacije FLEX.
Rezultat izračuna, dostopnega na spletu, je vse bolj pomemben tudi za določitev trenutka, kdaj so kosti tako prizadete, da je jemanje zdravil že neizbežno.
Krvni raki so le ena od vrste rakavih obolenj, na katere opozarjajo tudi posamezni t.i. mednarodni dnevi. Ta teden smo že obeležili svetovni dan limfoma, v ponedeljek bo tak dan še posebej opozarjal na kronično mieloično levkemijo KML, eno od vrst krvnega raka.
V teh dneh starši svojim otrokom polnijo urnike tudi z obšolskimi dejavnostmi in mnogi želijo mednje vključili tudi šport. Toda ponudbe splošne vadbe skorajda ni več, izbira je vse bolj specializirana, starši in trenerji pa vse bolj usmerjeni v čim prejšnjo dosego dobrih ali kar vrhunskih rezultatov. Prinaša zelo zgodnje odkrivanje športnih talentov prednosti in boljše možnosti za vrhunske rezultate? Kolikšna je verjetnost za poškodbe in kakšne pasti se še skrivajo v prezgodnji izbiri enega samega športa ter preveliki vnemi v doseganju vrhunskih rezultatov, opozarjamo v tokratni Ambulanti 202.
Svetovni splet je od sredine julija poln akcij polivanja z ledeno mrzlo vodo, ob čemer huda bolezen, ki ji je izziv namenjen, bolj ali manj ostaja uganka. Amiotrofična lateralna skleroza ali krajše ALS vpliva na usihanje mišic in povzroča hudo obliko hromosti, bolnikom pa po diagnozi v povprečju preostanejo le tri leta življenja.
Tokrat zgodba o neplodnosti – težavi, ki jo ima vsak šesti par, a o kateri spregovorijo redki. Zgodbo Katje in Jureta predstavljamo v tokratni Ambulanti 202.
Jan Šilec je študent, od malih nog je igral košarko, v minulih letih pa ga je zasvojilo zlasti petje v a capella skupinah. Svoje življenje, se rad pošali, zdaj deli na dve obdobji: PMK in PMK – pred možgansko kapjo in po možganski kapi. “Pozabim, dokler se ne vstanem iz postelje, ker se pač ne morem normalno vstati,« opisuje Jan, ki pred možgansko kapjo, ki ga je presenetila pri 24. letih, nikoli ni imel zdravstvenih težav: »Nikoli v življenju me ni bolela niti glava.”
Miha je bil vrhunski veslač, udeleženec treh olimpijskih iger, ko je nenadoma moral končati svojo športno pot, saj je zaradi intenzivnih treningov srčna mišica imela povsem bolezensko sliko. Miha Pirih zato po svoji izkušnji s kardiomiopatijo opozarja, da vrhunski šport včasih zahteva res visok davek.
Vrsto let, ko so ga boleli sklepi, predvsem pa hrbtenica, danes 21-letni Aljaž, ni vedel, da je pravzaprav revma tista, ki mu povzroča vse hujše težave.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
“Moja babica je drugačna” je drobna slikanica, ki sta jo skupaj ustvarili babica Slavica Jaušovec in njena takrat šestletna vnukinja Lena. Napisana je tudi zato, da bi Lena in njeni vrstniki lažje razumela babičino bolezen – multiplo sklerozo.
Kako se spopasti z diagnozo rak, kakšna čustva so prisotna ob premagovanju takšne bolezni in kako se spremeni življenje po ozdravitvi, nam bo zaupal 27-letni absolvent arhitekture Staš Mitrovič, ki je pred dvema letoma premagal raka na debelem črevesu
Mariborčanka Marija Požlep že 20 let živi z bipolarno motnjo. Življenje, zaznamovano z boleznijo je polno vzponov in padcev, pa tudi strahu, nerazumevanja bolezni in stigme, ki jo posledice take bolezni prinašajo. Tudi zato, da bi ljudje to bolezen bolje razumeli in lažje sprejemali, bo o njej spregovorila v Ambulanti 202.
Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.
Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.
Skrbno načrtovanje dopusta, krajših ali daljših potovanj, lahko prepreči marsikatero zdravstveno nevšečnost. Na katere težave moramo biti pripravljeni, kako lahko preprečimo tveganja za okužbe, kaj je nepogrešljivo v potovalni lekarni, kakšni so preventivni zdravstveni ukrepi.
Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.
Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.
Odstranjevanje tetovaž postaja ponekod po svetu že donosnejši posel kot samo tetoviranje. Čeprav je uspešnost odstranjevanja odvisna od številnih dejavnikov, so tudi najbolj uspešne in preizkušene metode pomankljive.
Je elektronska cigareta res veliko manj škodljiva od tobačnega izvirnika, ali pa je le ena od še vedno škodljivih vzporednic kadilski razvadi?
“Izkušnje, ki jih imam v kliniki, kažejo, da praktično ni človeka brez plombe oziroma zalivke,” ocenjuje Sebastijan Perko, zobozdravnik, ki je na Institutu Jožefa Stefana doktoriral iz materialov, natančneje iz keramike. Ko ga povprašamo o povprečnem številu zalivk na osebo, se ustavi pri štirih, petih, a to je le subjektivna ocena, doda, pridobljena na približno 1000 pacientih.
Neveljaven email naslov