Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.

Ni vse le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se tega tudi zaveda

Bolniki v medicinski obravnavi niso deležni le delovanja aktivnih ukrepov zdravljenja, kot so to zdravila ali operacijski poseg, temveč to zdravljenje poteka tudi v določenem psihosocialnem kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih preverjeno velik.

»Placebo je najverjetneje najmočnejše zdravilo, kar jih poznamo. Predstavljajte si tipično placebo situacijo. Nek zdravnik nam da tablete, ki so v resnici koščki sladkorja. A stanje se nam kljub temu izboljša. Postavi se vprašanje – kaj nam dejansko pomaga? Vi sami!«-  dr. Ellen Langer, Harvard

Od priliznjenosti do zlatega standarda

“Placebo bi bil učinkovina ali poseg, ki nima specifične aktivnosti, ki pa ga zdravnik uporabi z namenom izboljšanja stanja. Učinek placeba je to, kar vidimo kot bolnikov odziv na ta poseg,” pojasnjuje nevroznanstvenica dr. Maja Bresjanac, ki je pri nas raziskovala učinek placeba. Izraz placebo je bil v uporabi že veliko prej, preden je postal aktualen v kontekstu medicine. “Že pred stoletji je imel prizvok zlaganosti, v uporabi je bil tudi v leposlovju, v Chauserjevem delu Canterbury Tales iz 14. stoletja tako, denimo, nastopa zlagan in priliznjen dvorjan z imenom Placebo,” dodaja dr. Bresjanac.

Danes uporabo placeba razmejujemo v dve veliki področji. Farmaciji placebo pomaga v dvojno slepih poskusih za tako imenovani zlati standard, s pomočjo katerih ugotavljajo dejansko učinkovitost zdravil. Drugo veliko področje placeba pa je njegova uporaba pri zdravljenju.

“Tega ni veliko, predpostavljam, da bi zdravnik zavestno izbral neaktiven placebo ter ga dal bolniku, da ga prenese okrog.” – dr. Maja Bresjanac

Raziskave kažejo, da k učinku placeba prispevajo različni psihološki mehanizmi, kot so povečano pričakovanju, zmanjšana tesnobnost, učinek nagrade ter različne oblike učenja, od klasičnega pogojevanja do socialnega učenja, razlaga Maja Bresjanac. Po njenih besedah sta prav pričakovanje in pogojevanje temelja učinka placeba. In zanju so med drugim krivi deli možganov na območju čela.

Placebo pri hotelskih sobaricah

S psihološkim ozadjem placeba se je na ameriškem Harvardu ukvarjala avtorica kar nekaj svetovnih uspešnic na področju pozitivne psihologije dr. Ellen Langer, ki si je za iskanje učinkov placeba izbrala newyorške sobarice.

Skupino 84 hotelskih sobaric so razdelili v dve skupini. Prvo skupino so prepričevali, da je njihovo delo sobarice dejansko zelo učinkovita telovadba. Da je pospravljanje postelje telovadba, prenašanje sesalnika telovadba, hoja od nadstropja do nadstropja telovadba … Pri drugi skupini tega niso storili. Pred začetkom eksperimenta, med in po njem so izvedli veliko meritev, težavnost njihovega dela in prehrana pa sta v obeh skupinah ostali nespremenjeni. A rezultati so bili presenetljivi:

“Skupina, ki smo jo spremljali, je pokazala velike spremembe v primerjavi s kontrolno skupino. Sobarice v njej so dejansko izgubile težo, opazili smo veliko razliko v razmerju med obsegom pasu in bokov ter zmanjšanje krvnega tlaka.” – dr. Ellen Langer

Ellen Langer je tako prepričana o veliki učinkovitosti placeba. In vi sami si lahko – po drugi strani – prav tako škodujete, opozarja. Vse bolj v ospredje preučevanj stopa negativni dvojček placeba – nocebo. Ob tem Maja Bresjanac dodaja:

“Marsikaj, kar zdravnik naredi, je lahko v podporo zdravljenju – nosilec placebo učinka je lahko pogled iz oči v oči, stisk roke, nekaj kar bolniku uliva zaupanje v njegovo strokovnost in človečnost. Tega nam v medicini danes manjka.”