Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Ni vse le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se tega tudi zaveda
Bolniki v medicinski obravnavi niso deležni le delovanja aktivnih ukrepov zdravljenja, kot so to zdravila ali operacijski poseg, temveč to zdravljenje poteka tudi v določenem psihosocialnem kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih preverjeno velik.
»Placebo je najverjetneje najmočnejše zdravilo, kar jih poznamo. Predstavljajte si tipično placebo situacijo. Nek zdravnik nam da tablete, ki so v resnici koščki sladkorja. A stanje se nam kljub temu izboljša. Postavi se vprašanje – kaj nam dejansko pomaga? Vi sami!«- dr. Ellen Langer, Harvard
“Placebo bi bil učinkovina ali poseg, ki nima specifične aktivnosti, ki pa ga zdravnik uporabi z namenom izboljšanja stanja. Učinek placeba je to, kar vidimo kot bolnikov odziv na ta poseg,” pojasnjuje nevroznanstvenica dr. Maja Bresjanac, ki je pri nas raziskovala učinek placeba. Izraz placebo je bil v uporabi že veliko prej, preden je postal aktualen v kontekstu medicine. “Že pred stoletji je imel prizvok zlaganosti, v uporabi je bil tudi v leposlovju, v Chauserjevem delu Canterbury Tales iz 14. stoletja tako, denimo, nastopa zlagan in priliznjen dvorjan z imenom Placebo,” dodaja dr. Bresjanac.
Danes uporabo placeba razmejujemo v dve veliki področji. Farmaciji placebo pomaga v dvojno slepih poskusih za tako imenovani zlati standard, s pomočjo katerih ugotavljajo dejansko učinkovitost zdravil. Drugo veliko področje placeba pa je njegova uporaba pri zdravljenju.
“Tega ni veliko, predpostavljam, da bi zdravnik zavestno izbral neaktiven placebo ter ga dal bolniku, da ga prenese okrog.” – dr. Maja Bresjanac
Raziskave kažejo, da k učinku placeba prispevajo različni psihološki mehanizmi, kot so povečano pričakovanju, zmanjšana tesnobnost, učinek nagrade ter različne oblike učenja, od klasičnega pogojevanja do socialnega učenja, razlaga Maja Bresjanac. Po njenih besedah sta prav pričakovanje in pogojevanje temelja učinka placeba. In zanju so med drugim krivi deli možganov na območju čela.
S psihološkim ozadjem placeba se je na ameriškem Harvardu ukvarjala avtorica kar nekaj svetovnih uspešnic na področju pozitivne psihologije dr. Ellen Langer, ki si je za iskanje učinkov placeba izbrala newyorške sobarice.
Skupino 84 hotelskih sobaric so razdelili v dve skupini. Prvo skupino so prepričevali, da je njihovo delo sobarice dejansko zelo učinkovita telovadba. Da je pospravljanje postelje telovadba, prenašanje sesalnika telovadba, hoja od nadstropja do nadstropja telovadba … Pri drugi skupini tega niso storili. Pred začetkom eksperimenta, med in po njem so izvedli veliko meritev, težavnost njihovega dela in prehrana pa sta v obeh skupinah ostali nespremenjeni. A rezultati so bili presenetljivi:
“Skupina, ki smo jo spremljali, je pokazala velike spremembe v primerjavi s kontrolno skupino. Sobarice v njej so dejansko izgubile težo, opazili smo veliko razliko v razmerju med obsegom pasu in bokov ter zmanjšanje krvnega tlaka.” – dr. Ellen Langer
Ellen Langer je tako prepričana o veliki učinkovitosti placeba. In vi sami si lahko – po drugi strani – prav tako škodujete, opozarja. Vse bolj v ospredje preučevanj stopa negativni dvojček placeba – nocebo. Ob tem Maja Bresjanac dodaja:
“Marsikaj, kar zdravnik naredi, je lahko v podporo zdravljenju – nosilec placebo učinka je lahko pogled iz oči v oči, stisk roke, nekaj kar bolniku uliva zaupanje v njegovo strokovnost in človečnost. Tega nam v medicini danes manjka.”
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Ni vse le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se tega tudi zaveda
Bolniki v medicinski obravnavi niso deležni le delovanja aktivnih ukrepov zdravljenja, kot so to zdravila ali operacijski poseg, temveč to zdravljenje poteka tudi v določenem psihosocialnem kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih preverjeno velik.
»Placebo je najverjetneje najmočnejše zdravilo, kar jih poznamo. Predstavljajte si tipično placebo situacijo. Nek zdravnik nam da tablete, ki so v resnici koščki sladkorja. A stanje se nam kljub temu izboljša. Postavi se vprašanje – kaj nam dejansko pomaga? Vi sami!«- dr. Ellen Langer, Harvard
“Placebo bi bil učinkovina ali poseg, ki nima specifične aktivnosti, ki pa ga zdravnik uporabi z namenom izboljšanja stanja. Učinek placeba je to, kar vidimo kot bolnikov odziv na ta poseg,” pojasnjuje nevroznanstvenica dr. Maja Bresjanac, ki je pri nas raziskovala učinek placeba. Izraz placebo je bil v uporabi že veliko prej, preden je postal aktualen v kontekstu medicine. “Že pred stoletji je imel prizvok zlaganosti, v uporabi je bil tudi v leposlovju, v Chauserjevem delu Canterbury Tales iz 14. stoletja tako, denimo, nastopa zlagan in priliznjen dvorjan z imenom Placebo,” dodaja dr. Bresjanac.
Danes uporabo placeba razmejujemo v dve veliki področji. Farmaciji placebo pomaga v dvojno slepih poskusih za tako imenovani zlati standard, s pomočjo katerih ugotavljajo dejansko učinkovitost zdravil. Drugo veliko področje placeba pa je njegova uporaba pri zdravljenju.
“Tega ni veliko, predpostavljam, da bi zdravnik zavestno izbral neaktiven placebo ter ga dal bolniku, da ga prenese okrog.” – dr. Maja Bresjanac
Raziskave kažejo, da k učinku placeba prispevajo različni psihološki mehanizmi, kot so povečano pričakovanju, zmanjšana tesnobnost, učinek nagrade ter različne oblike učenja, od klasičnega pogojevanja do socialnega učenja, razlaga Maja Bresjanac. Po njenih besedah sta prav pričakovanje in pogojevanje temelja učinka placeba. In zanju so med drugim krivi deli možganov na območju čela.
S psihološkim ozadjem placeba se je na ameriškem Harvardu ukvarjala avtorica kar nekaj svetovnih uspešnic na področju pozitivne psihologije dr. Ellen Langer, ki si je za iskanje učinkov placeba izbrala newyorške sobarice.
Skupino 84 hotelskih sobaric so razdelili v dve skupini. Prvo skupino so prepričevali, da je njihovo delo sobarice dejansko zelo učinkovita telovadba. Da je pospravljanje postelje telovadba, prenašanje sesalnika telovadba, hoja od nadstropja do nadstropja telovadba … Pri drugi skupini tega niso storili. Pred začetkom eksperimenta, med in po njem so izvedli veliko meritev, težavnost njihovega dela in prehrana pa sta v obeh skupinah ostali nespremenjeni. A rezultati so bili presenetljivi:
“Skupina, ki smo jo spremljali, je pokazala velike spremembe v primerjavi s kontrolno skupino. Sobarice v njej so dejansko izgubile težo, opazili smo veliko razliko v razmerju med obsegom pasu in bokov ter zmanjšanje krvnega tlaka.” – dr. Ellen Langer
Ellen Langer je tako prepričana o veliki učinkovitosti placeba. In vi sami si lahko – po drugi strani – prav tako škodujete, opozarja. Vse bolj v ospredje preučevanj stopa negativni dvojček placeba – nocebo. Ob tem Maja Bresjanac dodaja:
“Marsikaj, kar zdravnik naredi, je lahko v podporo zdravljenju – nosilec placebo učinka je lahko pogled iz oči v oči, stisk roke, nekaj kar bolniku uliva zaupanje v njegovo strokovnost in človečnost. Tega nam v medicini danes manjka.”
Kako v domačem okolju prepoznati težave otrok, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja in kako opremiti otroka, da bo stresne dogodke prepoznal in se znal odzvati nanje? V drugem delu nove serije Na podstrešju se pogovorjamo s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek.
V novi seriji oddaj Na podstrešju se bomo zadržali med čustvenimi in duševnimi stiskami otrok in mladostnikov. Kako zgraditi podporno, varno družinsko okolje in ustvariti temelje za zdrav čustven razvoj otroka ter zmanjšati tveganje za razvoj vedenjskih in duševnih težav? Kako opremiti otroka, da se razvije v funkcionalno osebo z zdravo samopodobo? Danila Hradil Kuplen gosti kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela.
Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se odražajo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa?
Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši?
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
V drugi oddaji o empatiji z gledišča nevroznanosti in psihologije Zvezdan Pirtošek in Miran Možina razmišljata o vprašanju, ali družba, v kateri živimo, postaja čedalje manj empatična in sočutna.
V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a ni nujno, da jo bomo vsi razvili. O empatiji in sočutju z gledišča nevroznanosti in psihologije. Sogovornika: psihiater Miran Možina in nevrolog Zvezdan Pirtošek.
Psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe
Ta čas na strokovnjake za duševno zdravje pogosto naslavljamo vprašanja o vplivu novonastalih razmer na naše počutje, zdravje, na duševno kondicijo.Tudi minula valovska oddaja Na podstrešju je sledila tem vprašanjem. Osrednja tema današnje so spremembe. Razmere, v katerih smo se znašli in osamitev, iz katere smo izstopili, so namreč marsikoga opremile z novimi spoznanji, z željo po spremembah, prevrednotenju vrednot, spremembi prioritet. Sogovornika Danile Hradil Kuplen sta urednik in publicist Aljoša Harlamov in psihiatrinja Mojca Zvezdanana Dernovšek.
Potem ko smo v novembrskih oddajah Na podstrešju preverjali, kako na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami, opozarjali na podcenjevanje stresa, iskali razloge za anksioznost in depresijo, se zdaj posvečamu času, ki ga je zaznamovala pandemija ter v naša življenja vnesla še več tesnobe in negotovosti. Kako razmere, v katerih smo se znašli, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej in kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina, v oddaji na Podstrešju.
Če privzdignete dlani in si jih ogledate, se vam morda na prvi pogled zdijo čiste. Pogled skozi mikroskop razkrije, da vam po dlaneh gomazi več sto tisoč bakterij in virusov, večina je neškodljivih, kakšne med njimi pa bi lahko povzročale nevšečnosti. Za zadostno umivanje rok morate pod vodo porabiti vsaj 15 sekund, pomembno je tudi, da si jih ustrezno posušite. Če želite opraviti res temeljito čiščenje rok, strokovnjaki priporočajo razkužilo.
V seriji Na podstrešju predstavljamo orodja, ki utegnejo olajšati pot iz primeža razpoloženjskih in duševnih motenj: Čuječnost in meditacija.
Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. A bodimo pozorni, če tako počutje traja več kot dva tedna, večji del dneva in nas začne ovirati v vsakdanjem življenju! V oddaji Na podstrešju sta o anksioznosti in depresiji govorila soustanoviteljica društva DAM Emanuela Malačič Kladnik in psihiater in psihoterapevt Miran Možina. Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.
Ustavite konje, kdaj pa kdaj, čeprav je delo prvenstveni vir vašega zadovoljstva. Če ob ponedeljkih, po prostem koncu tedna, prihajate na delo utrujeni, je to resen znak za alarm! Ko vam stres odnaša spanje, energijo in prosti čas, ko stres obvlada vaše življenje, utegne biti prepozno! Gostji Danile Hradil Kuplen sta bili psihiatrinja prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in psihologinja dr. Eva Boštjančič.
Čustva, občutki, ranljivost, negotovost. Tesnoba, depresija, stres in izgorelost. Pritiski družbe in zagate posameznika, preventiva in kurativa. O stiskah človeka se pogovarjamo v štiridelni seriji oddaj Na podstrešju. Prvi gost je bil psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina, ki je spregovoril tudi o pritiskih družbe, ki želi, da živimo v strahu: "Strah imamo vgrajen v živčni sistem, to je alarmna funkcija prepoznavanja stalne nevarnosti. Sistem neprenehoma deluje, a se ga ne zavedamo. Čim pa pride dražljaj, vizualni, slušni, se sistem aktivira in strah prevlada nad vsem." V sodobnem času se človek vseskozi sooča s pričakovanji, da bo pri svojem življenju, pri delu, uspešen. Če je neuspešen, si je sam kriv. "Mnogokrat je uspeh v prvem planu, če ti ne gre, si v delo vložil premalo truda. To je šlo predaleč," pravi dr. Miran Možina in doda: "Spomnim se mlade ženske, ki je prišla v svet dela z nekimi ideali, a je bila ob soočenju s kruto realnostjo razočarana. Stiskanje, odpuščanje delavcev, vse večje obremenitve. Ni si želela življenja podrediti službi, s čimer pa se danes sooča vse več zaposlenih, ki so sposobni." Pogovor je pripravila Danila Hradil Kuplen.
Oktobra se na Valu 202 pridružujemo tekaški vnemi, ki bo v državi dosegla vrhunec konec meseca z Ljubljanskim maratonom, največjo tekaško prireditvijo v Sloveniji. A da o teku ne bomo govorili le med studijskimi zidovi, smo se odločili, da gremo ven, na prave tekaške proge in skupaj z našimi poslušalci in sledilci v enem mesecu osvojimo osnovno tekaško znanje ter vse ključne informacije, ki jih mora imeti rekreativni tekač začetnik. Prva postaja je bila ta ponedeljek pri Koseškem bajerju v Ljubljani, kjer se je zbrala številčno zela lepa tekaška skupina, kako je bilo, pa zdajle Maja Ratej in Jure Jeromen.
"Začelo se je povsem nedolžno, bolel me je trebuh. Tretji dan se je stanje nenadoma poslabšalo, izkazalo se je, da mi življenje visi na nitki. Od tam naprej se ne spomnim ničesar več, sledilo je 37 dni kome in nato še skoraj mesec bivanja na intenzivni negi. Brez naprav, ki so več kot mesec dni nadomeščale moje srce in pljuča, me ne bi bilo," se takrat 25-letna študentka spominja boja za svoje življenje pred osmimi leti.
V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.
Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah je Slovenija prvič osvojila dve kolajni na enem tekmovanju. V dvosedu sta srebro in bron osvojili Špela Ponomarenko Janič in Anja Osterman. Pri tem uspehu še posebej izstopa zgodba Špele, ki je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le 10 mesecev po rojstvu hčerke. O tem, kako združuje materinstvo in vrhunski šport, se je s Špelo Ponomarenko Janič pogovarjal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov