Mikrosporija ali ‘mačja bolezen’, ki se intenzivneje širi prav v spomladanskih mesecih, je sicer ne zelo nevarna, a trdovratna glivična okužba, ki se je je res težko znebiti. Ker pri majhnih otrocih lahko zahteva tudi bolnišnično zdravljenje, predvsem pa nekajtedensko izolacijo od drugih otrok, je naporna za vso družino.

Razmeroma nenevarna, a trdovratna okužba z mnogimi "stranskimi učinki"

“Pri sinu se je pojavil sivkast madež med lasmi. Kmalu so potrdili, da ima mikrosporijo, in potem so se neprijetna presenečenja kar vrstila,” o posledicah enotedenskega druženja z na videz zdravo potepuško muco pripoveduje Tina, mama dveh predšolskih otrok.

“Prvi šok je bil, ko so nam napisali recept in povedali, da moramo po zdravila sami v Avstrijo. Tam se moraš najprej sam z lekarno dogovoriti, da ti jih sploh pripravijo, in sam oditi ponje. Ker je hči zbolela teden dni za sinom, smo morali dvakrat na pot, seveda na lastne stroške. Ko smo zahtevali refundacijo stroškov, so nam odobrili poplačilo stroškov za zdravilo, vendar z opombo, da nam jih povrnejo izjemoma – stroškov poti seveda ne. Drugo presenečenje pa je bilo, ko smo s temi zdravili morali na zdravljenje v bolnišnico: ker smo iz Ljubljane, so nam dovolili tako imenovani dnevni hospital, kar pomeni, da sta otroka popoldne lahko odšla domov. Vendar moraš biti z njima, posebno z mlajšo, saj oddelek nima dovolj osebja, da bi lahko kdo res ustrezno poskrbel za enoletnega otroka, in starši morajo biti prisotni. A ker je otrok hkrati uradno hospitaliziran, bolniške odsotnosti z dela ne moreš uveljavljati,” niza neprijetnosti sogovornica.”

“Po dveh tednih so nam dovolili, da smo zdravljenje nadaljevali doma. Na srečo so nam otroka lahko varovali stari starši – res jim hvala, saj si v službi težko toliko časa odsoten. Ker otroka potem še skoraj dva meseca nista smela v vrtec, si sploh ne predstavljam, kaj naredijo tisti, ki te možnosti nimajo ali ki nimajo možnosti odhoda v tujino po zdravila. Sistem ti tukaj res ni v pomoč,” še sklene mama dveh otrok.

Življenje je tej mladi družini na glavo postavila mikrosporija, dokaj nenevarna, a trdovratna glivična okužba. Spada med najpogostejše zoonoze, torej bolezni, ki jih prenašajo živali. Mikrosporijo najpogosteje prenašajo mačke, zato ji rečemo tudi “mačja bolezen”, opisuje predstojnica Dermatovenerološke klinike UKC v Ljubljani, prim. asist. Tanja Planinšek Ručigaj: “To bolezen prenašajo glivice in je zelo nalezljiva. Dobimo jo največkrat od potepuških živali, najpogosteje od mladih muckov pa tudi od psov. Spremembe na koži so rdeči madeži na njej, ki se lahko luščijo. Zdravljenje traja približno od 3 do 4 mesece, če bolezen odkrijemo pozneje, traja še dlje.”

“Rdeče madeže moramo redno mazati s kremo, prvih pet dni celo do petkrat na dan. Kadar je na koži več kot pet žarišč ali pa so ta na lasišču oziroma obrazu, je potrebno sistemsko zdravljenje s tabletami. Še posebej problematično je, kadar se mikrosporija naseli na lasišču, saj je včasih treba precejšnje dele lasišča pobriti, kar je posebno pri deklicah res travmatično.”

A četudi gre zgolj za zdravljenje z mazili, je treba biti natančen in dosleden, opozarja dermatologinja: “Glivice s prostim očesom niso vidne, so pa še zmeraj na koži. Ljudje pogosto prehitro končajo terapijo in bolezen znova izbruhne, če poteka na lasišču, se lahko zgodi tudi, da trajno uniči lasne mešičke. Zato je res treba upoštevati navodila, tudi ta, da je treba žarišča bolezni prekrivati z obliži ali oblačili in ta oblačila nato po možnosti oprati na višji temperaturi.”

“Bolezen ni nevarna, tudi dolgotrajno zdravljenje običajno nima pomembnejših stranskih učinkov, prinaša pa res številne neprijetne spremembe v življenje družin z majhnimi otroki.”

Na Dermatološki kliniki še pojasnjujejo, da je uvoz teh zdravil urejen prek bolnišnične lekarne in je imela Tinina družina preprosto nesrečo, da se je znašla v praznini, v kateri je prišlo do zastoja. Na ZZZS še pojasnjujejo, da bo zdravilo, po katero je Tinina družina morala v tujino, kmalu na voljo tudi pri nas.

Pa preventiva?

Lastniki tistih domačih živali, ki ne živijo izključno v stanovanju, naj bodo zelo pozorni na spremembe na koži in naj ob izgubljanju dlake ali pojavu pordelih mest na koži žival takoj odpeljejo k veterinarju, da preveri, ali gre morda za to okužbo. Še posebej pozorni pa bodimo na živali, ki jih ne poznamo – zgolj umivanje rok po božanju živali namreč ne more preprečiti prenosa glivic.