Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.

Med najprimernejšimi zaščitnimi sredstvi so plastični materiali in steklo

Kam z ostanki hrane denimo po prvomajskem pikniku? Kako jih primerno oziroma kar najbolje shraniti? V kakšno folijo naj zavijemo določeno vrsto živil?

“V alufolijo nikoli ne shranjujmo zelo kislih in slanih živil, saj ta raztapljajo aluminij. Ta nato pride v stik z živilom, ki ga zaužijemo.”

– mag. Viviana Golja, NIJZ

Med najbolj optimalnimi materiali za shranjevanje živil so steklo in različni plastični materiali, tudi plastična folija. V povezavi s plastiko sicer velikokrat govorimo o škodljivih učinkih tega materiala na naše zdravje in okolje, vendar težave povzročajo tudi naravni materiali. “Tudi v juti so namreč nekoč že našli škodljiva mineralna olja.” Docent Tomaž Požrl z Biotehniške fakultete tako opozarja, da denimo lanene, bombažne ali konopljene vreče, v katerih bi želeli shranjevati nekatera živila, niso primerne za to, saj so porozne in je njihov namen tako kot denimo pri lesenih posodah bolj okrasni kot zaščitni. Niti ni smiselno, da jih imenujemo naravne – naravna zaščita živila je, kot slikovito poudarja, zgolj koža na pršutu ali ovoj suhe salame.

“Funkcija embalaže je predvsem zaščita pred okoljem, tako imenovani naravni materiali pa so preveč porozni in ne morejo zaščititi živila tako kot plastika.”
docent Tomaž Požrl, Biotehniška fakulteta

Seveda pa je najbolje, da tudi hrano, ki smo jo primerno shranili v pravi material na primerni temperaturi, čim prej pojemo.