Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Možganska kap se je v svetu zavihtela na drugo mesto med vzroki za umrljivost, postaja tudi vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi lahko v Sloveniji zmanjšali umrljivost zaradi možganske kapi vsaj za tretjino, če bi karseda hitro ukrepali. Prav zato so v državi zagnali projekt Telekap.
Pri nas so lani začeli projekt TeleKap za pomoč na daljavo ob sumu možganske kapi
Možganska kap se je ponekod v svetu povzpela že na drugo mesto med vzroki za umrljivost, postaja tudi vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi lahko v naši državi zmanjšali umrljivost zaradi možganske kapi vsaj za tretjino, če bi kar se da hitro ukrepali. Prav zato so pri nas lani jeseni začeli izvajati projekt TeleKap, s katerim so ustrezno usposobljeni strokovnjaki nenehno na voljo za pomoč v ključnih trenutkih odziva.
“Možganska kap je velik zdravstveni problem,” bolnikom se poruši življenje, prinaša obremenitev za svojce in velike finančne posledice za državo, poudarja vodja centra za TeleKap na Nevrološki kliniki v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana dr. Bojana Žvan.
“Pri nas na leto zaradi možganske kapi umre 20 ljudi na 100.000 prebivalcev, to število pa že 20 let ostaja nespremenjeno, kar ni nujno dobro,” opozarja Žvanova.
Medtem ko so ponekod v tujini zaradi dobre preventive smrtnost zaradi možganske kapi zmanjšali za 40 odstotkov, v Sloveniji še vedno ostajamo pri enakem deležu.
Kot pojasnjuje dr. Bojana Žvan, je večje tveganje za možgansko kap odvisno tako od spola kot od starosti. Ogroženi so starejši od 70 let, zlasti ženske, velika ogroženost je tudi med moškimi do 65. leta. In če pri ženskah dosegamo povprečje Evropske unije, moški pri nas zaradi možganske kapi umirajo deset let prej od povprečnega Evropejca.
Ob starosti in spolu pomembno vlogo za pojav možganske kapi igra tudi dednost. Klasični dejavniki tveganja so še povečan krvni tlak, motnje srčnega ritma, srčno popuščanje, sladkorna bolezen, povišana raven holesterola, stres, depresija …
Najpogostejši obliki možganske kapi sta dve. Prva je hemoragična kap oziroma kap, ki jo povzroči bodisi krvavitev pod pajčevinasto ovojnico oziroma subarahnoidno membrano (to pa najpogosteje povzroči razpoka anevrizme) bodisi znotrajmožganska krvavitev, ki je največkrat posledica visokega krvnega tlaka. Takih je približno 15 odstotkov vseh kapi. Več kot 80-odstoten pa je delež ishemične možganske kapi, ki je posledica zamašitve ene od žil zaradi strdka.
Prav pri najpogostejši obliki možganske kapi je veliko možnosti za preprečitev negativnih posledic. Pri tem je v pomoč postopek trombolize, in “čim prej jo zdravimo, tem večji bo uspeh. Lahko je popolnoma uspešna,” pojasnjuje dr. Žvanova.
Ta dokaj preprost, a učinkovit postopek mora biti izveden v približno štirih urah in pol po začetku možganske kapi. Težava pa je, da pri nas številne bolnišnice nimajo posebej za to usposobljenih vaskularnih nevrologov, zato se je v UKC Ljubljana porodila zamisel, da bi tem bolnišnicam pomagali na daljavo. Tako so lani septembra začeli projekt TeleKap, v katerega je vključenih 12 bolnišnic, kot zadnja se mu bo v kratkem pridružila bolnišnica Ptuj.
“Ideja projekta TeleKap, ki ga je s pomočjo projekta eZdravje podprlo Ministrstvo za zdravje, je zagotoviti enakovredno možnost zdravljenja s trombolizo v vseh regijah v Sloveniji. Od 15. septembra lani smo v Ljubljani drugim bolnišnicam pomagali s približno 1000 konzultacijami.” – Dr. Bojana Žvan
“Možganska kap je katastrofa, ki jo lahko preprečimo in zdravimo. Pozorni moramo biti na besedo GROM,” pojasnjuje dr. Žvanova.
G kot govor: Se človeku jezik zapleta, težko govori ali sploh ne more govoriti?
R kot roka: Obstane pri bolniku ena roka ob telesu, če ga prosimo, naj obe odroči?
O kot obraz: Ali je njegov obraz polovično zategnjen?
M kot minute: Če opazite kaj od naštetega, ne odlašajte. Pokličite pomoč na številko 112.
Da bi se grožnji možganske kapi v kar se da velikem loku izognili, lahko sami veliko storimo: pozorni bodimo na povišan krvni tlak, raven holesterola, izogibajmo se stresu, poskrbimo za ustrezno fizično dejavnost, zdrav način življenja … in ne nazadnje, kot pravi naša sogovornica Bojana Žvan, biti moramo tudi veseli in srečni.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Možganska kap se je v svetu zavihtela na drugo mesto med vzroki za umrljivost, postaja tudi vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi lahko v Sloveniji zmanjšali umrljivost zaradi možganske kapi vsaj za tretjino, če bi karseda hitro ukrepali. Prav zato so v državi zagnali projekt Telekap.
Pri nas so lani začeli projekt TeleKap za pomoč na daljavo ob sumu možganske kapi
Možganska kap se je ponekod v svetu povzpela že na drugo mesto med vzroki za umrljivost, postaja tudi vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi lahko v naši državi zmanjšali umrljivost zaradi možganske kapi vsaj za tretjino, če bi kar se da hitro ukrepali. Prav zato so pri nas lani jeseni začeli izvajati projekt TeleKap, s katerim so ustrezno usposobljeni strokovnjaki nenehno na voljo za pomoč v ključnih trenutkih odziva.
“Možganska kap je velik zdravstveni problem,” bolnikom se poruši življenje, prinaša obremenitev za svojce in velike finančne posledice za državo, poudarja vodja centra za TeleKap na Nevrološki kliniki v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana dr. Bojana Žvan.
“Pri nas na leto zaradi možganske kapi umre 20 ljudi na 100.000 prebivalcev, to število pa že 20 let ostaja nespremenjeno, kar ni nujno dobro,” opozarja Žvanova.
Medtem ko so ponekod v tujini zaradi dobre preventive smrtnost zaradi možganske kapi zmanjšali za 40 odstotkov, v Sloveniji še vedno ostajamo pri enakem deležu.
Kot pojasnjuje dr. Bojana Žvan, je večje tveganje za možgansko kap odvisno tako od spola kot od starosti. Ogroženi so starejši od 70 let, zlasti ženske, velika ogroženost je tudi med moškimi do 65. leta. In če pri ženskah dosegamo povprečje Evropske unije, moški pri nas zaradi možganske kapi umirajo deset let prej od povprečnega Evropejca.
Ob starosti in spolu pomembno vlogo za pojav možganske kapi igra tudi dednost. Klasični dejavniki tveganja so še povečan krvni tlak, motnje srčnega ritma, srčno popuščanje, sladkorna bolezen, povišana raven holesterola, stres, depresija …
Najpogostejši obliki možganske kapi sta dve. Prva je hemoragična kap oziroma kap, ki jo povzroči bodisi krvavitev pod pajčevinasto ovojnico oziroma subarahnoidno membrano (to pa najpogosteje povzroči razpoka anevrizme) bodisi znotrajmožganska krvavitev, ki je največkrat posledica visokega krvnega tlaka. Takih je približno 15 odstotkov vseh kapi. Več kot 80-odstoten pa je delež ishemične možganske kapi, ki je posledica zamašitve ene od žil zaradi strdka.
Prav pri najpogostejši obliki možganske kapi je veliko možnosti za preprečitev negativnih posledic. Pri tem je v pomoč postopek trombolize, in “čim prej jo zdravimo, tem večji bo uspeh. Lahko je popolnoma uspešna,” pojasnjuje dr. Žvanova.
Ta dokaj preprost, a učinkovit postopek mora biti izveden v približno štirih urah in pol po začetku možganske kapi. Težava pa je, da pri nas številne bolnišnice nimajo posebej za to usposobljenih vaskularnih nevrologov, zato se je v UKC Ljubljana porodila zamisel, da bi tem bolnišnicam pomagali na daljavo. Tako so lani septembra začeli projekt TeleKap, v katerega je vključenih 12 bolnišnic, kot zadnja se mu bo v kratkem pridružila bolnišnica Ptuj.
“Ideja projekta TeleKap, ki ga je s pomočjo projekta eZdravje podprlo Ministrstvo za zdravje, je zagotoviti enakovredno možnost zdravljenja s trombolizo v vseh regijah v Sloveniji. Od 15. septembra lani smo v Ljubljani drugim bolnišnicam pomagali s približno 1000 konzultacijami.” – Dr. Bojana Žvan
“Možganska kap je katastrofa, ki jo lahko preprečimo in zdravimo. Pozorni moramo biti na besedo GROM,” pojasnjuje dr. Žvanova.
G kot govor: Se človeku jezik zapleta, težko govori ali sploh ne more govoriti?
R kot roka: Obstane pri bolniku ena roka ob telesu, če ga prosimo, naj obe odroči?
O kot obraz: Ali je njegov obraz polovično zategnjen?
M kot minute: Če opazite kaj od naštetega, ne odlašajte. Pokličite pomoč na številko 112.
Da bi se grožnji možganske kapi v kar se da velikem loku izognili, lahko sami veliko storimo: pozorni bodimo na povišan krvni tlak, raven holesterola, izogibajmo se stresu, poskrbimo za ustrezno fizično dejavnost, zdrav način življenja … in ne nazadnje, kot pravi naša sogovornica Bojana Žvan, biti moramo tudi veseli in srečni.
Neveljaven email naslov