Koprivnica ali urtikarija je pogosta bolezen, prizadene okoli 25 odstotkov ljudi. Kronična oblika je redkejša, traja dlje kot šest tednov in pogosto zelo slabo vpliva na kakovost življenja bolnika. Rdeče in otekle lise, podobne spremembam, ki nastanejo, ko nas opeče kopriva, je še posebej v poletnih dneh težko prikriti, spremljata pa jih srbenje ali neprijeten pekoč občutek.

Vsak četrti človek naj bi vsaj enkrat v življenju imel koprivnico ali urtikarijo. Rdeče in otekle lise, podobne lisam, ko nas opečejo koprive, je še posebej v poletnih dneh težko prikriti, spremlja pa jih srbenje ali neprijeten pekoč občutek.

Večina pacientov ima akutno obliko, spremembe na koži, ki jih imenujemo urtike ali koprivke, se pojavljajo manj kot šest tednov. Če kožne spremembe trajajo dlje, lahko tudi mesece ali leta, govorimo o kronični obliki, ki jo pozna tudi študentka Anja. Ta oblika je redkejša, prizadene do 1 odstotek ljudi. Bolezen ne ogroža življenja, a pogosto zelo poslabša njegovo kakovost.

“To je zelo negativna izkušnja. Najhuje je, ko se koprivnica pojavi na obrazu. Ljudje me sprašujejo, ali sem bolna, kaj je narobe, ali lahko kako pomagajo. Postane te sram, neprijetno ti je in takrat še bolj butne iz tebe.” – Anja

Stres skupaj z nekaterimi drugimi dejavniki lahko poslabša potek bolezni, vzrok pa pogosto ostaja neznan. Pri več kot polovici bolnikov z akutno urtikarijo ne ugotovijo vzroka, sicer pa se takšna oblika najpogosteje pojavlja ob virusnih okužbah zgornjih dihal in prebavil, redkeje je posledica preobčutljivosti na zdravila in hrano.
Kronično urtikarijo pa lahko izzovejo zunanji dejavniki, kot so drgnjenje kože, pritisk na kožo, toplota, mraz ali UV-žarki, lahko se pojavi tudi ob telesnem naporu, stiku kože z nekaterimi snovmi ali celo pri stiku kože z vodo. Urtike se lahko pri kronični urtikariji pojavijo tudi spontano, brez sprožilnih dejavnikov.

“Če je diagnoza spontana urtikarija, to pomeni, da ni vzroka.”  – alergologinja dr. Mihaela Zidarn

Pri bolniku s kronično urtikarijo se lahko prepletata obe obliki, spontana in izzvana, vendar je kronična spontana urtikarija najpogostejša oblika. Pri večini bolnikov traja od enega do pet let, pri vsakem desetem pa dlje kot pet let.

Urtikarija se zdravi vzročno, če se ugotovi vzrok. Ker pa pogosto ni znan, je temu prilagojeno tudi zdravljenje: “V teh primerih zdravimo simptomatsko. Blažimo simptome, ne vplivamo na vzrok, ker ga ne poznamo,” pove dermatovenerologija dr. Nada Kecelj Leskovec. 

Čeprav zdravila ne ozdravijo bolezni, z njimi lahko uspešno obvladujejo simptome in tako pomembno izboljšajo kakovost življenja bolnika s kronično urtikarijo.