Nemalo otrok je s strahom pričakovalo novo šolsko leto. Čeprav strokovnjaki poudarjajo, da v resnici ni otroka, ki se na bi želel česa naučiti in ki ne bi rad bil uspešen tudi v šoli, je hkrati vse več otrok, ki šole ne marajo, za šolsko delo niso motivirani ali zaradi različnih učnih težav zanje šola pomeni velik stres. Kako pravočasno odkrijemo vzrok učnih težav in kako otrokom pomagamo, je v Ambulanti 202 svetovala mag. Mateja Hudoklin, specialistka klinične psihologije s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani.

Potrebno je videti otroka, ne šolarja

Nemalo otrok je s strahom pričakovalo novo šolsko leto. Čeprav strokovnjaki poudarjajo, da v resnici ni otroka, ki se ne bi želel česa naučiti in ki ne bi bil rad uspešen tudi v šoli, je hkrati vse več otrok, ki je ne marajo, za šolsko delo niso motivirani ali pa šola zaradi različnih učnih težav zanje pomeni velik stres. Pogovarjali smo se z mag. Matejo Hudoklin, specialistko klinične psihologije s Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. “Vse učne težave v  otrocih vzbudijo stisko. Potrebujejo pomoč, da iz te bitke odidejo kot zmagovalci.”

“Velikokrat slišim starše reči: ,Vse dejavnosti smo opustili, saj je učenja preveč.’ To na otroka vpliva zelo slabo. Treba je videti otroka, ne šolarja.”

Hudoklinova pravi tudi, da je drugačno vedenje otroka že znamenje, da morajo biti starši pozornejši, pa vendar: “Otrok se mora soočiti tudi z neuspehi. Starši ne smejo vedno reševati njegovih težav.”

“Starši velikokrat upajo, da se bo nekoč zgodil preskok,” še dodaja Hudoklinova, “da se bodo težave rešile same po sebi, pa to po večini ne drži. Treba je vložiti več truda.”