Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Andrej Pušljar se že 20 let zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35. letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka.
Zadnje leto in pol je dobesedno živel v bolnišnici, a ni obupal. Razmišlja pozitivno, tudi zaradi službe, Andrej je od leta 2012 namreč del podjetja IBM.
"Ljudje mislimo, da bomo v življenju imeli vse, ampak treba se je prilagoditi. Tudi bolezni"
Na začetku oktobra nas je v Ambulanti 202 na Valu 202 pretresla zgodba hudo bolnega Andreja Pušljarja. Že 20 let se zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35 letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka. Ob vsem tem ostaja izjemno pozitiven in delaven.
Pred nekaj dnevi nam je sporočil, da se počuti odlično, čeprav je 10. decembra prestal amputacijo treh prstov na desni nogi in bil primoral podaljšati bolniško za dva meseca. “Kljub vsemu sem zelo optimističen in komaj čakam, da začnem znova delati. Hvaležen sem podjetju IBM, ki mi vseskozi stoji ob strani, prav tako pa so mi ponudili pomoč pri zbiranju sredstev za nakup pripomočkov za hojo in pripomočkov za lažje prijemanje,” je pred dnevi povedal Andrej Pušljar.
Andrej Pušljar se že 20 let zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35 letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka.
Zadnje leto in pol je dobesedno živel v bolnišnici, a ni obupal. Razmišlja pozitivno, tudi zaradi službe, Andrej je od leta 2012 namreč del podjetja IBM. Trenutno je tam zaposlen kot prodajalec strojne in programske opreme za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji in Bosni in Hercegovini.
“V službi res uživam, tisto brnenje, ko vsi govorimo drug čez drugega. To ni samo sedenje pred računalnikom osem ur na dan. Takoj je ura šest ali sedem zvečer, super je, ne predstavljam si, da ne bi imel te službe.”
Od presaditve jeter ima tudi težave z odmiranjem prstov na rokah in nogah: “Rekli so mi že, da mi bodo amputirali obe nogi. Tudi zdravniki so že obupali. Ampak kot vidite, lahko hodim, se sam oblečem in poskrbim zase. Našel sem motivacijo. Pa še leto dni sem bil na morfiju, to se ti pa res meša od bolečin!”
“Včasih me kdo povabi na pivo, ampak ne smem. Le šport močno pogrešam, vsega drugega se pač navadiš – vem, da nisem zdrav. Tako pač to je v življenju, moraš se prilagoditi.”
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Andrej Pušljar se že 20 let zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35. letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka.
Zadnje leto in pol je dobesedno živel v bolnišnici, a ni obupal. Razmišlja pozitivno, tudi zaradi službe, Andrej je od leta 2012 namreč del podjetja IBM.
"Ljudje mislimo, da bomo v življenju imeli vse, ampak treba se je prilagoditi. Tudi bolezni"
Na začetku oktobra nas je v Ambulanti 202 na Valu 202 pretresla zgodba hudo bolnega Andreja Pušljarja. Že 20 let se zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35 letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka. Ob vsem tem ostaja izjemno pozitiven in delaven.
Pred nekaj dnevi nam je sporočil, da se počuti odlično, čeprav je 10. decembra prestal amputacijo treh prstov na desni nogi in bil primoral podaljšati bolniško za dva meseca. “Kljub vsemu sem zelo optimističen in komaj čakam, da začnem znova delati. Hvaležen sem podjetju IBM, ki mi vseskozi stoji ob strani, prav tako pa so mi ponudili pomoč pri zbiranju sredstev za nakup pripomočkov za hojo in pripomočkov za lažje prijemanje,” je pred dnevi povedal Andrej Pušljar.
Andrej Pušljar se že 20 let zaradi bolezni ledvic vozi na dializo, medtem so mu začela odpovedovati še jetra. Pri 35 letih je že prestal transplantacijo jeter, na presaditev ledvic še čaka.
Zadnje leto in pol je dobesedno živel v bolnišnici, a ni obupal. Razmišlja pozitivno, tudi zaradi službe, Andrej je od leta 2012 namreč del podjetja IBM. Trenutno je tam zaposlen kot prodajalec strojne in programske opreme za mala in srednje velika podjetja v Sloveniji in Bosni in Hercegovini.
“V službi res uživam, tisto brnenje, ko vsi govorimo drug čez drugega. To ni samo sedenje pred računalnikom osem ur na dan. Takoj je ura šest ali sedem zvečer, super je, ne predstavljam si, da ne bi imel te službe.”
Od presaditve jeter ima tudi težave z odmiranjem prstov na rokah in nogah: “Rekli so mi že, da mi bodo amputirali obe nogi. Tudi zdravniki so že obupali. Ampak kot vidite, lahko hodim, se sam oblečem in poskrbim zase. Našel sem motivacijo. Pa še leto dni sem bil na morfiju, to se ti pa res meša od bolečin!”
“Včasih me kdo povabi na pivo, ampak ne smem. Le šport močno pogrešam, vsega drugega se pač navadiš – vem, da nisem zdrav. Tako pač to je v življenju, moraš se prilagoditi.”
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Koliko bolje lahko dogajanje v telesu prikaže snemanje s CT-jem oziroma z računalniško tomografijo, kot ga zmore rentgensko slikanje? Kdaj je najboljša izbira ultrazvok ? So pregledi z magnetno resonanco redkejši od drugih le zaradi varčevanja?
Zdravju škodljive in strupene rastline najdemo tako v naravi kot tudi v parkih, na naših vrtovih in v stanovanjih. Precej pogoste so zastrupitve otrok s plodovi strupenih rastlin, zlasti nevarna so semena tise; najstniki in mladi odrasli se pri nas najpogosteje zastrupijo s halucinogenimi rastlinami, predvsem navadnim kristavcem. V javnosti pa zadnja leta odmevajo tudi opozorila v zvezi z nabiranjem čemaža, ki ga lahko zamenjamo za izjemno nevarni jesenski podlesek.
"Nisem mogla verjeti! Da lahko po dvainštiridesetih letih prvič v življenju rečem, da nisem lačna!" je 46-letna Majda še vedno navdušena nad operativnim posegom, ki ji je pred poldrugim letom najbrž rešil življenje. Vse življenje je bila debela, a ko se je prekomerne teže nabralo za več kot 160 kilogramov in je indeks telesne mase presegel številko 70, ko ni več mogla niti po stopnicah niti sama obuti nogavic, je vedela, da ne bo šlo naprej.
Čeprav naj bi imel kakšno izmed motenj avtističnega spektra že eden od stotih zdaj rojenih otrok in neugotovljeno število odraslih, o motnji širša javnost ve vemo zelo malo. Avtizem ni duševna motnja, lahko pa je avtizmu taka motnja pridružena. Čeprav je spekter avtističnih motenj res izjemno raznolik, pomembna pa je tudi stopnja prizadetosti, je nekaj značilnosti, ki so lastne mnogim osebam z avtizmom: nevzpostavljanje očesnega kontakta in težave v komunikaciji z drugimi osebami, bodisi, da stika ne zna navezati ali da je preveč vsiljiv, sta med prepoznavnejšimi znaki. Radi imajo predvidljive situacije in rutino, presenečenja lahko izzovejo tudi zelo burne in nepredvidene reakcije, praviloma imajo malo prijateljev ali le enega, ne marajo hrupnih okolij in gneče, velikokrat jih zanimajo predvsem tehnične stvari, nekateri jim posvetijo ves svoj čas.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Periferna arterijska bolezen, ki ji pravijo tudi bolezen gledanja izložb, saj bolniki zaradi bolečin v nogah s težavo brez počitka prehodijo več kot 200 metrov, je pogosto spregledana bolezen, čeprav je so-kriva za približno 3000 smrti in okoli 200 amputacij okončin letno. Zato bo prav nanjo opozoril današnji prvi »Dan žil«, na katerem bo na 18 informativnih stojnicah v večjih slovenskih krajih, z meritvami in nasveti strokovnjakov mogoče izvedeti več o tej bolezni. Na znake, zelo preprosto diagnostiko, pa tudi možnosti preprečevanja in zdravljenja pa bomo opozorili tudi v tokratni Ambulanti 202.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Ob tednu boja proti raku društva bolnikov opozarjajo tudi na to, da se razmere za že obolele zadnja leta slabšajo.
Luskavica ali psoriaza, kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči. V Sloveniji zanjo oboleva okoli 35.000 ljudi. Zaenkrat zagotovo vemo le, da je dedna bolezen in ni nalezljiva. Pravega vzroka za njen nastanek pa še ne poznamo, po najnovejših raziskavah naj bi bila posledica motnje imunskega sistema. Kako luskavica vpliva na kakovost življenja obolelih, kako se naučiti živeti z njo, zakaj je dobro, da se psoriatiki med seboj družijo in o bolezni pogovarjajo, je pojasnila Marija Ažman, predsednica obalne podružnice Društva psoriatikov Slovenije.
Epilepsija ostaja ena najbolj stigmatiziranih bolezni moderne družbe. Že z udomačenima imenoma kot sta božjast in padavica, Slovenci nismo imeli sreče, saj pri epilepsiji največkrat ne bog ne padanje nimata kaj dosti opraviti. Kakšne so vsakdanje preizkušnje epileptikov in kako jim zdravniki dandanes lajšajo življenje s to boleznijo?
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Med več kot 250.000 različnimi vrstami plesni le nekatere lahko ogrožajo človekovo zdravje, a tiste, ki to počno, povzročajo raznolike akutne, pa tudi trdovratne kronične bolezni. O težavah, ki jih povzročajo in nekaterih ukrepih, kako zmanjšati njihov vpliv bo v ambulanti 202 svetovala pulmologinja in alergologinja prof.dr. Ema Mušič.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Čeprav se včasih zgodi na videz manjša nezgoda, padec ali poškodba pri športu, ima lahko poškodba glave tudi zelo resne posledice. Kakšni so znaki resnejših poškodb, koliko časa po poškodbi moramo biti pozorni nanje, kako nevaren je pretres možganov in katerih znakov ne smemo spregledati pri poškodbah glave pri otrocih? Pojasnjuje Simon Herman s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC v Ljubljani.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Neveljaven email naslov