Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Že Darwin je oko opisoval kot enega izmed najbolj kompleksnih izdelkov evolucije, oči ob tem še danes predstavljajo velik izziv v sodobni medicini. Poznamo umetno srce, ledvice, sluh znamo vzpostaviti s slušnimi aparati, čudodelnih Pehtinih kapljic do danes še niso iznašli.
So se pa dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi, povrnejo vsaj del vida. Bionični vid, ki velja za enega najnovejših prodorov na področju znanosti oči, bo tema tokratne Ambulante 202, v četrtek ob 10.00.
Novi tehnološki preboji prinašajo upanje, da bodo lahko nekoč spregledali tudi slepi
Že Darwin je oko opisoval kot eno izmed najumetelnejših mojstrovin evolucije, oči predstavljajo velik izziv tudi v sodobni medicini. Poznamo umetno srce, umetne ledvice, s slušnimi aparati znamo vzpostaviti sluh … Kako pa je s čudodelnimi Pehtinimi kapljicami? Znajo zdravniki zdraviti tudi slepoto?
Slavni Kosobrin se je tu zmotil. Za to še vedno ni prave zeli. Se pa na raziskovalnem obzorju nasmihajo nekatere rešitve, ki se ji skušajo vsaj približati.
“Ne morem si predstavljati, ne vidim načina, kako bi lahko vid popolnoma vrnili.” prizna dr. Walter Wrobel, izvršni direktor podjetja Retina Implant. To je kot univerzitetni spinoff iz nemškega Tuebingena leta 2003 v Evropi začelo orati ledino v prizadevanjih za povrnitev vida pri nekaterih vrstah slepote.
“Z našim pristopom lahko pri popolnoma slepih bolnikih povrnemo približno od 4 do 5 odstotkov vida. Ob tem seveda ne izključujem možnosti, da se bo v prihodnosti pojavil kdo z veliko boljšo idejo.”
– dr. Walter Wrobel
Prof. Marko Hawlina, predstojnik katedre za oftamologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, nas je povabil na očesno mrežnico, med milijone in milijone tako imenovanih fotoreceptorjev. Tu, v tem njihovem številu, se med drugim skriva vzrok. Takšno število fotoreceptorjev je po njegovih besedah tehnološko izjemno težko nadomestiti in jih primerno povezati s preostalimi strukturami na vidni poti.
Kljub temu so se raziskovalci dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi, povrnejo vsaj del vida. Gre za tako imenovani bionični vid, s katerim ciljajo na okvare na očesni mrežnici.
“Če bi lahko nadomestili pretvorbo svetlobe v električne signale, bi lahko ljudem povrnili vidno zaznavo.”
“Zdraviti skušamo bolnike, ki trpijo za boleznimi fotoreceptorjev, to je palčk in čepkov, najpogostejši primer je tako imenovana bolezen retinitis pigmentosa, ki je dedna,” pravi Wrobel. Ljudje postopoma popolnoma izgubijo vid. Ideja je ta, da skušamo okvarjene fotoreceptorje nadomeščati z nekakšnim čipom, na katerem so fotodiode, ki zaznavajo svetlobo in ustvarjajo električni impulz. Ta draži dele mrežnice, čemur pravimo fosfeni – ti so kot zvezde, ki jih vidimo, če nas nekdo udari po glavi.
Dr. Hawlina je napravo opisal kot 3 krat 3 milimetre veliko. Pritrjena je na zelo tanko folijo, ta pa je povezana z električnim sprejemnikom. Ta majcena naprava je zdaj še izjemno draga in svetlobna leta daleč od ponudbe na širšem trgu. Stala naj bi približno 100 000 evrov, ob čemer dejansko še ni prinesla zagotovila o uspešnosti zdravljenja.
“Za zdaj je uspešnost odvisna od tega, koliko celic je ohranjenih in kako dolgo je izguba vida trajala. Malo več kot polovica pacientov, ki so jim vstavili čip, je imela vidno zaznavo, četrtina je zaznavo označila kot ustrezno za gibanje po prostoru, najboljši so lahko celo razločili predmete in velike črke, slaba polovica pa ni imela koristi.”
– dr. Marko Hawlina
Pacienti zaznajo črno-belo podobo, takšno, kakršno so ponujali stari črno-beli filmi. “Najlažje si je predstavljati kot črno-bel pikselski vid,” opisuje dr. Hawlina.
“Ne moremo doseči 100-odstotne resolucije, do zdaj nam je uspelo doseči le 4-odstotno resolucijo, kar pomeni, da lahko predmet v velikosti vaših prstov prepoznate le na razdalji vaše roke. Tudi vidno polje je omejeno na približno 10-15 odstotkov, kar pomeni, da lahko na primer opazujete nekaj, kar je na oddaljenosti vaše dlani široko kot list papirja.”
– dr. Walter Wrobel
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Že Darwin je oko opisoval kot enega izmed najbolj kompleksnih izdelkov evolucije, oči ob tem še danes predstavljajo velik izziv v sodobni medicini. Poznamo umetno srce, ledvice, sluh znamo vzpostaviti s slušnimi aparati, čudodelnih Pehtinih kapljic do danes še niso iznašli.
So se pa dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi, povrnejo vsaj del vida. Bionični vid, ki velja za enega najnovejših prodorov na področju znanosti oči, bo tema tokratne Ambulante 202, v četrtek ob 10.00.
Novi tehnološki preboji prinašajo upanje, da bodo lahko nekoč spregledali tudi slepi
Že Darwin je oko opisoval kot eno izmed najumetelnejših mojstrovin evolucije, oči predstavljajo velik izziv tudi v sodobni medicini. Poznamo umetno srce, umetne ledvice, s slušnimi aparati znamo vzpostaviti sluh … Kako pa je s čudodelnimi Pehtinimi kapljicami? Znajo zdravniki zdraviti tudi slepoto?
Slavni Kosobrin se je tu zmotil. Za to še vedno ni prave zeli. Se pa na raziskovalnem obzorju nasmihajo nekatere rešitve, ki se ji skušajo vsaj približati.
“Ne morem si predstavljati, ne vidim načina, kako bi lahko vid popolnoma vrnili.” prizna dr. Walter Wrobel, izvršni direktor podjetja Retina Implant. To je kot univerzitetni spinoff iz nemškega Tuebingena leta 2003 v Evropi začelo orati ledino v prizadevanjih za povrnitev vida pri nekaterih vrstah slepote.
“Z našim pristopom lahko pri popolnoma slepih bolnikih povrnemo približno od 4 do 5 odstotkov vida. Ob tem seveda ne izključujem možnosti, da se bo v prihodnosti pojavil kdo z veliko boljšo idejo.”
– dr. Walter Wrobel
Prof. Marko Hawlina, predstojnik katedre za oftamologijo na ljubljanski Medicinski fakulteti, nas je povabil na očesno mrežnico, med milijone in milijone tako imenovanih fotoreceptorjev. Tu, v tem njihovem številu, se med drugim skriva vzrok. Takšno število fotoreceptorjev je po njegovih besedah tehnološko izjemno težko nadomestiti in jih primerno povezati s preostalimi strukturami na vidni poti.
Kljub temu so se raziskovalci dokopali do posebnih elektronskih vmesnikov, s katerimi lahko nekaterim skupinam slepih ljudi, povrnejo vsaj del vida. Gre za tako imenovani bionični vid, s katerim ciljajo na okvare na očesni mrežnici.
“Če bi lahko nadomestili pretvorbo svetlobe v električne signale, bi lahko ljudem povrnili vidno zaznavo.”
“Zdraviti skušamo bolnike, ki trpijo za boleznimi fotoreceptorjev, to je palčk in čepkov, najpogostejši primer je tako imenovana bolezen retinitis pigmentosa, ki je dedna,” pravi Wrobel. Ljudje postopoma popolnoma izgubijo vid. Ideja je ta, da skušamo okvarjene fotoreceptorje nadomeščati z nekakšnim čipom, na katerem so fotodiode, ki zaznavajo svetlobo in ustvarjajo električni impulz. Ta draži dele mrežnice, čemur pravimo fosfeni – ti so kot zvezde, ki jih vidimo, če nas nekdo udari po glavi.
Dr. Hawlina je napravo opisal kot 3 krat 3 milimetre veliko. Pritrjena je na zelo tanko folijo, ta pa je povezana z električnim sprejemnikom. Ta majcena naprava je zdaj še izjemno draga in svetlobna leta daleč od ponudbe na širšem trgu. Stala naj bi približno 100 000 evrov, ob čemer dejansko še ni prinesla zagotovila o uspešnosti zdravljenja.
“Za zdaj je uspešnost odvisna od tega, koliko celic je ohranjenih in kako dolgo je izguba vida trajala. Malo več kot polovica pacientov, ki so jim vstavili čip, je imela vidno zaznavo, četrtina je zaznavo označila kot ustrezno za gibanje po prostoru, najboljši so lahko celo razločili predmete in velike črke, slaba polovica pa ni imela koristi.”
– dr. Marko Hawlina
Pacienti zaznajo črno-belo podobo, takšno, kakršno so ponujali stari črno-beli filmi. “Najlažje si je predstavljati kot črno-bel pikselski vid,” opisuje dr. Hawlina.
“Ne moremo doseči 100-odstotne resolucije, do zdaj nam je uspelo doseči le 4-odstotno resolucijo, kar pomeni, da lahko predmet v velikosti vaših prstov prepoznate le na razdalji vaše roke. Tudi vidno polje je omejeno na približno 10-15 odstotkov, kar pomeni, da lahko na primer opazujete nekaj, kar je na oddaljenosti vaše dlani široko kot list papirja.”
– dr. Walter Wrobel
Kako v domačem okolju prepoznati težave otrok, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja in kako opremiti otroka, da bo stresne dogodke prepoznal in se znal odzvati nanje? V drugem delu nove serije Na podstrešju se pogovorjamo s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek.
V novi seriji oddaj Na podstrešju se bomo zadržali med čustvenimi in duševnimi stiskami otrok in mladostnikov. Kako zgraditi podporno, varno družinsko okolje in ustvariti temelje za zdrav čustven razvoj otroka ter zmanjšati tveganje za razvoj vedenjskih in duševnih težav? Kako opremiti otroka, da se razvije v funkcionalno osebo z zdravo samopodobo? Danila Hradil Kuplen gosti kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela.
Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se odražajo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa?
Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši?
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
V drugi oddaji o empatiji z gledišča nevroznanosti in psihologije Zvezdan Pirtošek in Miran Možina razmišljata o vprašanju, ali družba, v kateri živimo, postaja čedalje manj empatična in sočutna.
V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a ni nujno, da jo bomo vsi razvili. O empatiji in sočutju z gledišča nevroznanosti in psihologije. Sogovornika: psihiater Miran Možina in nevrolog Zvezdan Pirtošek.
Psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe
Ta čas na strokovnjake za duševno zdravje pogosto naslavljamo vprašanja o vplivu novonastalih razmer na naše počutje, zdravje, na duševno kondicijo.Tudi minula valovska oddaja Na podstrešju je sledila tem vprašanjem. Osrednja tema današnje so spremembe. Razmere, v katerih smo se znašli in osamitev, iz katere smo izstopili, so namreč marsikoga opremile z novimi spoznanji, z željo po spremembah, prevrednotenju vrednot, spremembi prioritet. Sogovornika Danile Hradil Kuplen sta urednik in publicist Aljoša Harlamov in psihiatrinja Mojca Zvezdanana Dernovšek.
Potem ko smo v novembrskih oddajah Na podstrešju preverjali, kako na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami, opozarjali na podcenjevanje stresa, iskali razloge za anksioznost in depresijo, se zdaj posvečamu času, ki ga je zaznamovala pandemija ter v naša življenja vnesla še več tesnobe in negotovosti. Kako razmere, v katerih smo se znašli, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej in kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina, v oddaji na Podstrešju.
Če privzdignete dlani in si jih ogledate, se vam morda na prvi pogled zdijo čiste. Pogled skozi mikroskop razkrije, da vam po dlaneh gomazi več sto tisoč bakterij in virusov, večina je neškodljivih, kakšne med njimi pa bi lahko povzročale nevšečnosti. Za zadostno umivanje rok morate pod vodo porabiti vsaj 15 sekund, pomembno je tudi, da si jih ustrezno posušite. Če želite opraviti res temeljito čiščenje rok, strokovnjaki priporočajo razkužilo.
V seriji Na podstrešju predstavljamo orodja, ki utegnejo olajšati pot iz primeža razpoloženjskih in duševnih motenj: Čuječnost in meditacija.
Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. A bodimo pozorni, če tako počutje traja več kot dva tedna, večji del dneva in nas začne ovirati v vsakdanjem življenju! V oddaji Na podstrešju sta o anksioznosti in depresiji govorila soustanoviteljica društva DAM Emanuela Malačič Kladnik in psihiater in psihoterapevt Miran Možina. Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.
Ustavite konje, kdaj pa kdaj, čeprav je delo prvenstveni vir vašega zadovoljstva. Če ob ponedeljkih, po prostem koncu tedna, prihajate na delo utrujeni, je to resen znak za alarm! Ko vam stres odnaša spanje, energijo in prosti čas, ko stres obvlada vaše življenje, utegne biti prepozno! Gostji Danile Hradil Kuplen sta bili psihiatrinja prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in psihologinja dr. Eva Boštjančič.
Čustva, občutki, ranljivost, negotovost. Tesnoba, depresija, stres in izgorelost. Pritiski družbe in zagate posameznika, preventiva in kurativa. O stiskah človeka se pogovarjamo v štiridelni seriji oddaj Na podstrešju. Prvi gost je bil psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina, ki je spregovoril tudi o pritiskih družbe, ki želi, da živimo v strahu: "Strah imamo vgrajen v živčni sistem, to je alarmna funkcija prepoznavanja stalne nevarnosti. Sistem neprenehoma deluje, a se ga ne zavedamo. Čim pa pride dražljaj, vizualni, slušni, se sistem aktivira in strah prevlada nad vsem." V sodobnem času se človek vseskozi sooča s pričakovanji, da bo pri svojem življenju, pri delu, uspešen. Če je neuspešen, si je sam kriv. "Mnogokrat je uspeh v prvem planu, če ti ne gre, si v delo vložil premalo truda. To je šlo predaleč," pravi dr. Miran Možina in doda: "Spomnim se mlade ženske, ki je prišla v svet dela z nekimi ideali, a je bila ob soočenju s kruto realnostjo razočarana. Stiskanje, odpuščanje delavcev, vse večje obremenitve. Ni si želela življenja podrediti službi, s čimer pa se danes sooča vse več zaposlenih, ki so sposobni." Pogovor je pripravila Danila Hradil Kuplen.
Oktobra se na Valu 202 pridružujemo tekaški vnemi, ki bo v državi dosegla vrhunec konec meseca z Ljubljanskim maratonom, največjo tekaško prireditvijo v Sloveniji. A da o teku ne bomo govorili le med studijskimi zidovi, smo se odločili, da gremo ven, na prave tekaške proge in skupaj z našimi poslušalci in sledilci v enem mesecu osvojimo osnovno tekaško znanje ter vse ključne informacije, ki jih mora imeti rekreativni tekač začetnik. Prva postaja je bila ta ponedeljek pri Koseškem bajerju v Ljubljani, kjer se je zbrala številčno zela lepa tekaška skupina, kako je bilo, pa zdajle Maja Ratej in Jure Jeromen.
"Začelo se je povsem nedolžno, bolel me je trebuh. Tretji dan se je stanje nenadoma poslabšalo, izkazalo se je, da mi življenje visi na nitki. Od tam naprej se ne spomnim ničesar več, sledilo je 37 dni kome in nato še skoraj mesec bivanja na intenzivni negi. Brez naprav, ki so več kot mesec dni nadomeščale moje srce in pljuča, me ne bi bilo," se takrat 25-letna študentka spominja boja za svoje življenje pred osmimi leti.
V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.
Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah je Slovenija prvič osvojila dve kolajni na enem tekmovanju. V dvosedu sta srebro in bron osvojili Špela Ponomarenko Janič in Anja Osterman. Pri tem uspehu še posebej izstopa zgodba Špele, ki je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le 10 mesecev po rojstvu hčerke. O tem, kako združuje materinstvo in vrhunski šport, se je s Špelo Ponomarenko Janič pogovarjal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov