Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji se vsako leto več kot 350 žensk sooča s prekinitvijo želene nosečnosti, bodisi zaradi smrti ploda bodisi zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri njem. Taka izguba sproža globoko žalovanje, ki ga je družba zelo dolgo minimalizirala, celo ignorirala. Besedni odzivi “Saj si še mlada … Saj imaš doma že enega …“, pogosto rezko prizadenejo ženske, ki lahko prekinjeno nosečnost prebolevajo tudi več let. Kako se odzvati ob izgubi ploda, kakšne so pravice staršev, kako naj jim ob tem čim bolj tvorno stojijo ob strani njihovi sorodniki in podobne informacije, po novem povzema zloženka “Gnezdo brez ptičkov”, ki so jo pred kratkim izdali na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
V Sloveniji se vsako leto več kot 350 žensk sooča s prekinitvijo želene nosečnosti, bodisi zaradi smrti ploda bodisi zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri plodu.
Izguba nosečnosti sproža globoko žalovanje, ki ga je družba zelo dolgo minimalizirala, celo ignorirala. “Zelo pogosto vzrokov za prekinitev nosečnosti ne poznamo,” pravi dr. Nataša Tul Mandič, predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike v UKC Ljubljana: “V prvem trimesečju smrti ploda botrujejo predvsem kromosomske nepravilnosti, razvojne nepravilnosti in bolezni matere, pozneje ima vlogo tudi nepravilno delovanje posteljice.”
V zgodnji nosečnosti je splavov zelo veliko, “celo več kot 50 odstotkov nosečnosti naj bi se končalo tako, da se jajčece ne ugnezdi, po 22. tednu pa se v Sloveniji 120 nosečnosti konča neuspešno.”
“Tveganje, da bo plod umrl v maternici ob koncu nosečnosti, je približno tako, kot ga ima 60 let star človek, da bo umrl.” – dr. Nataša Tul Mandič
Takšni besedni odzivi pogosto rezko prizadenejo ženske, ki lahko prekinjeno nosečnost prebolevajo tudi več let. “Ženska, ki doživi tako izjavo, čuti, da je sogovornik ne razume, da ji ne priznava njene izgube, zato se umakne ali pa zapre,” pojasnjuje klinična psihologinja dr. Vislava Globevnik Velikonja.
“To je nekaj, kar prav gotovo name ni dobro vplivalo, sicer pa na srečo ni nihče do mene pristopil tako. Najbolj pomembno, da te ljudje ne sprašujejo kaj dosti, do so spoštljivo ob tebi, da spoštujejo to, da imaš pravico žalovati.” Andrejka Kričej
Andrejka Kričej, mati štirih otrok, nam je zaupala zgodbo ob svoji tretji neuspeli nosečnosti, ki se je končala s smrtjo ploda v 17. tednu. Še posebej sočutno zre na ženske, ki jim večkrat zapovrstjo ni uspelo uspešno donositi otroka.
“Tam so bile ženske, ki so imele že dva, tri splave, brez da bi imele napolnjeno naročje. Takrat sem si rekla, da bom spregovorila na glas o tem, kako pomembno je, da greš zavestno skozi žalovanje in da te o vsem obvestijo. Ko dobiš novico, da si izgubil otroka, ne moreš veliko razmišljati. A bi moral, ker je zelo malo časa.”
Želi si, da bi se v slovenskih porodnišnicah poenotil odnos do žensk, ki se soočajo z izgubo ploda. Praksa, kako ravnati, če otrok umre pred 22. tednom nosečnosti se zaradi različnega tolmačenja in vrednotenja obstoječe zakonodaje od porodnišnice do porodnišnice razlikuje. Nekatere se še vedno sklicujejo na 17. člen Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe, po katerem otrok, ki umre pred 22. tednom nosečnosti, formalno ni obstajal in nima pravice do rojstnega lista ali pogreba, zato se šteje kot biološki material, pri drugih teža in starost ploda nimata pomena, starši lahko za pokop otroka prosijo kadarkoli. Različno tolmačenje zakonodaje je Andrejko Kričej vodilo od mariborske, prek ptujske do ljubljanske porodnišnice, kjer so ji omogočili pokop 17 tednov starega ploda.
“Sploh si ne predstavljam, da ne bi imela groba. Zame je bil streznitev.”
Pozitivna izkušnja v ljubljanski porodnišnici ji je tudi olajšala žalovanje. Kot je dejala, hodi skozi proces žalovanja zdravo in pogumno. “Vsi ti dobri odnosi, ki sem jih bila deležna, so name dobro vplivali. V zadnji fazi tega protokola sem imela možnost minimalne intime, ko se je otrok rodil, sem ga dobila v slovo, otroka sva lahko krstila, fotografirala, se poslovila.”
NOVA ZLOŽENKA:
Kako se odzvati ob izgubi ploda, kakšne so pravice staršev, kako naj jim ob tem čim bolj tvorno stojijo ob strani njihovi sorodniki in podobne informacije, po novem povzema zloženka »Gnezdo brez ptičkov«, ki so jo pred kratkim izdali na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
V Sloveniji se vsako leto več kot 350 žensk sooča s prekinitvijo želene nosečnosti, bodisi zaradi smrti ploda bodisi zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri njem. Taka izguba sproža globoko žalovanje, ki ga je družba zelo dolgo minimalizirala, celo ignorirala. Besedni odzivi “Saj si še mlada … Saj imaš doma že enega …“, pogosto rezko prizadenejo ženske, ki lahko prekinjeno nosečnost prebolevajo tudi več let. Kako se odzvati ob izgubi ploda, kakšne so pravice staršev, kako naj jim ob tem čim bolj tvorno stojijo ob strani njihovi sorodniki in podobne informacije, po novem povzema zloženka “Gnezdo brez ptičkov”, ki so jo pred kratkim izdali na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
V Sloveniji se vsako leto več kot 350 žensk sooča s prekinitvijo želene nosečnosti, bodisi zaradi smrti ploda bodisi zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri plodu.
Izguba nosečnosti sproža globoko žalovanje, ki ga je družba zelo dolgo minimalizirala, celo ignorirala. “Zelo pogosto vzrokov za prekinitev nosečnosti ne poznamo,” pravi dr. Nataša Tul Mandič, predstojnica kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke klinike v UKC Ljubljana: “V prvem trimesečju smrti ploda botrujejo predvsem kromosomske nepravilnosti, razvojne nepravilnosti in bolezni matere, pozneje ima vlogo tudi nepravilno delovanje posteljice.”
V zgodnji nosečnosti je splavov zelo veliko, “celo več kot 50 odstotkov nosečnosti naj bi se končalo tako, da se jajčece ne ugnezdi, po 22. tednu pa se v Sloveniji 120 nosečnosti konča neuspešno.”
“Tveganje, da bo plod umrl v maternici ob koncu nosečnosti, je približno tako, kot ga ima 60 let star človek, da bo umrl.” – dr. Nataša Tul Mandič
Takšni besedni odzivi pogosto rezko prizadenejo ženske, ki lahko prekinjeno nosečnost prebolevajo tudi več let. “Ženska, ki doživi tako izjavo, čuti, da je sogovornik ne razume, da ji ne priznava njene izgube, zato se umakne ali pa zapre,” pojasnjuje klinična psihologinja dr. Vislava Globevnik Velikonja.
“To je nekaj, kar prav gotovo name ni dobro vplivalo, sicer pa na srečo ni nihče do mene pristopil tako. Najbolj pomembno, da te ljudje ne sprašujejo kaj dosti, do so spoštljivo ob tebi, da spoštujejo to, da imaš pravico žalovati.” Andrejka Kričej
Andrejka Kričej, mati štirih otrok, nam je zaupala zgodbo ob svoji tretji neuspeli nosečnosti, ki se je končala s smrtjo ploda v 17. tednu. Še posebej sočutno zre na ženske, ki jim večkrat zapovrstjo ni uspelo uspešno donositi otroka.
“Tam so bile ženske, ki so imele že dva, tri splave, brez da bi imele napolnjeno naročje. Takrat sem si rekla, da bom spregovorila na glas o tem, kako pomembno je, da greš zavestno skozi žalovanje in da te o vsem obvestijo. Ko dobiš novico, da si izgubil otroka, ne moreš veliko razmišljati. A bi moral, ker je zelo malo časa.”
Želi si, da bi se v slovenskih porodnišnicah poenotil odnos do žensk, ki se soočajo z izgubo ploda. Praksa, kako ravnati, če otrok umre pred 22. tednom nosečnosti se zaradi različnega tolmačenja in vrednotenja obstoječe zakonodaje od porodnišnice do porodnišnice razlikuje. Nekatere se še vedno sklicujejo na 17. člen Pravilnika o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe, po katerem otrok, ki umre pred 22. tednom nosečnosti, formalno ni obstajal in nima pravice do rojstnega lista ali pogreba, zato se šteje kot biološki material, pri drugih teža in starost ploda nimata pomena, starši lahko za pokop otroka prosijo kadarkoli. Različno tolmačenje zakonodaje je Andrejko Kričej vodilo od mariborske, prek ptujske do ljubljanske porodnišnice, kjer so ji omogočili pokop 17 tednov starega ploda.
“Sploh si ne predstavljam, da ne bi imela groba. Zame je bil streznitev.”
Pozitivna izkušnja v ljubljanski porodnišnici ji je tudi olajšala žalovanje. Kot je dejala, hodi skozi proces žalovanja zdravo in pogumno. “Vsi ti dobri odnosi, ki sem jih bila deležna, so name dobro vplivali. V zadnji fazi tega protokola sem imela možnost minimalne intime, ko se je otrok rodil, sem ga dobila v slovo, otroka sva lahko krstila, fotografirala, se poslovila.”
NOVA ZLOŽENKA:
Kako se odzvati ob izgubi ploda, kakšne so pravice staršev, kako naj jim ob tem čim bolj tvorno stojijo ob strani njihovi sorodniki in podobne informacije, po novem povzema zloženka »Gnezdo brez ptičkov«, ki so jo pred kratkim izdali na Ginekološki kliniki v Ljubljani.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Koliko bolje lahko dogajanje v telesu prikaže snemanje s CT-jem oziroma z računalniško tomografijo, kot ga zmore rentgensko slikanje? Kdaj je najboljša izbira ultrazvok ? So pregledi z magnetno resonanco redkejši od drugih le zaradi varčevanja?
Zdravju škodljive in strupene rastline najdemo tako v naravi kot tudi v parkih, na naših vrtovih in v stanovanjih. Precej pogoste so zastrupitve otrok s plodovi strupenih rastlin, zlasti nevarna so semena tise; najstniki in mladi odrasli se pri nas najpogosteje zastrupijo s halucinogenimi rastlinami, predvsem navadnim kristavcem. V javnosti pa zadnja leta odmevajo tudi opozorila v zvezi z nabiranjem čemaža, ki ga lahko zamenjamo za izjemno nevarni jesenski podlesek.
"Nisem mogla verjeti! Da lahko po dvainštiridesetih letih prvič v življenju rečem, da nisem lačna!" je 46-letna Majda še vedno navdušena nad operativnim posegom, ki ji je pred poldrugim letom najbrž rešil življenje. Vse življenje je bila debela, a ko se je prekomerne teže nabralo za več kot 160 kilogramov in je indeks telesne mase presegel številko 70, ko ni več mogla niti po stopnicah niti sama obuti nogavic, je vedela, da ne bo šlo naprej.
Čeprav naj bi imel kakšno izmed motenj avtističnega spektra že eden od stotih zdaj rojenih otrok in neugotovljeno število odraslih, o motnji širša javnost ve vemo zelo malo. Avtizem ni duševna motnja, lahko pa je avtizmu taka motnja pridružena. Čeprav je spekter avtističnih motenj res izjemno raznolik, pomembna pa je tudi stopnja prizadetosti, je nekaj značilnosti, ki so lastne mnogim osebam z avtizmom: nevzpostavljanje očesnega kontakta in težave v komunikaciji z drugimi osebami, bodisi, da stika ne zna navezati ali da je preveč vsiljiv, sta med prepoznavnejšimi znaki. Radi imajo predvidljive situacije in rutino, presenečenja lahko izzovejo tudi zelo burne in nepredvidene reakcije, praviloma imajo malo prijateljev ali le enega, ne marajo hrupnih okolij in gneče, velikokrat jih zanimajo predvsem tehnične stvari, nekateri jim posvetijo ves svoj čas.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Periferna arterijska bolezen, ki ji pravijo tudi bolezen gledanja izložb, saj bolniki zaradi bolečin v nogah s težavo brez počitka prehodijo več kot 200 metrov, je pogosto spregledana bolezen, čeprav je so-kriva za približno 3000 smrti in okoli 200 amputacij okončin letno. Zato bo prav nanjo opozoril današnji prvi »Dan žil«, na katerem bo na 18 informativnih stojnicah v večjih slovenskih krajih, z meritvami in nasveti strokovnjakov mogoče izvedeti več o tej bolezni. Na znake, zelo preprosto diagnostiko, pa tudi možnosti preprečevanja in zdravljenja pa bomo opozorili tudi v tokratni Ambulanti 202.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Ob tednu boja proti raku društva bolnikov opozarjajo tudi na to, da se razmere za že obolele zadnja leta slabšajo.
Luskavica ali psoriaza, kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči. V Sloveniji zanjo oboleva okoli 35.000 ljudi. Zaenkrat zagotovo vemo le, da je dedna bolezen in ni nalezljiva. Pravega vzroka za njen nastanek pa še ne poznamo, po najnovejših raziskavah naj bi bila posledica motnje imunskega sistema. Kako luskavica vpliva na kakovost življenja obolelih, kako se naučiti živeti z njo, zakaj je dobro, da se psoriatiki med seboj družijo in o bolezni pogovarjajo, je pojasnila Marija Ažman, predsednica obalne podružnice Društva psoriatikov Slovenije.
Epilepsija ostaja ena najbolj stigmatiziranih bolezni moderne družbe. Že z udomačenima imenoma kot sta božjast in padavica, Slovenci nismo imeli sreče, saj pri epilepsiji največkrat ne bog ne padanje nimata kaj dosti opraviti. Kakšne so vsakdanje preizkušnje epileptikov in kako jim zdravniki dandanes lajšajo življenje s to boleznijo?
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Med več kot 250.000 različnimi vrstami plesni le nekatere lahko ogrožajo človekovo zdravje, a tiste, ki to počno, povzročajo raznolike akutne, pa tudi trdovratne kronične bolezni. O težavah, ki jih povzročajo in nekaterih ukrepih, kako zmanjšati njihov vpliv bo v ambulanti 202 svetovala pulmologinja in alergologinja prof.dr. Ema Mušič.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Čeprav se včasih zgodi na videz manjša nezgoda, padec ali poškodba pri športu, ima lahko poškodba glave tudi zelo resne posledice. Kakšni so znaki resnejših poškodb, koliko časa po poškodbi moramo biti pozorni nanje, kako nevaren je pretres možganov in katerih znakov ne smemo spregledati pri poškodbah glave pri otrocih? Pojasnjuje Simon Herman s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC v Ljubljani.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Neveljaven email naslov