Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo?
V kozmetiki se vse vrti okrog marketinga, pravita urednika več kot devetsto strani obsegajoče knjige Sodobna kozmetika.
“Če se malo pošalim, bi industrija ubijala za snov, ki bi zares globinsko prodrla v kožo in jo nahranila od znotraj,” eno od pogostih zavajajočih navedb pri opisu kozmetike zavrne doc. dr. Nina Kočevar Glavač.
Doc. dr. Nina Kočevar Glavač je skupaj z izr. prof. dr. Damjanom Janešem uredila več kot 900 strani dolgo knjigo Sodobna kozmetika, ki je tudi v svetovnem merilu izjemen pregled lastnosti in delovanja sestavin sodobne kozmetike.
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo? Zakonodaja nam pri tem ni prav v pomoč, od proizvajalcev zahteva le, da našteje sestavine v pravilnem padajočem vrstnem redu, pri tem pa jim ni treba navesti njihovih deležev. Še večja težava so rastlinski izvlečki: »Ti so popolnoma neopredeljeni, nikjer ne piše, kakšni so, kako so pripravljeni, koliko aktivnih sestavin je v končnem izdelku,« pravi dr. Janeš.
“Kozmetika se, roko na srce, vrti okoli marketinga, bolj ko je neka sestavina eksotična, manj ko je je, bolj bo marketing to poudarjal,” je prepričana dr. Nina Kočevar Glavač.
“Težava je v tem, da imamo seveda tudi odlične kozmetične izdelke, a jih povprečen uporabnik ne more ločiti od slabih.“
Pri ločevanju dobrih in slabih kozmetičnih izdelkov nekoliko pomagajo certifikati. Nabor je res velik in je treba vsakega preverjati, a so lahko dobro vodilo. Velika težava je naročanje po spletu: evropska zakonodaja razmeroma dobro ureja področje varnosti kozmetičnih izdelkov, nimamo pa nikakršnega zagotovila, kaj je z izdelki iz tretjega sveta, kaj je v njih, kako so bili testirani in seveda je tudi varstvo potrošnika ob pritožbah le teoretično, še opozarja dr. Janeš.
Nam je lahko v pomoč pri odločanju o kakovosti tudi cena? “Žal nikakor ne,” se strinjata oba. “Zelo zloglasen primer so bili pred leti ceramidi. Večina krem jih je vsebovala v tako nizkih koncentracijah, da so bili že skoraj kot homeopatske razredčine, ljudje pa so pričakovali, da bodo seveda učinkovali. To je hudo zavajanje. Novejši primer je ekotin.”
“V znanstvenih raziskavah so potrdili, da ima ekotin dobre vlažilne učinke v dvoodstotni oziroma nekajodstotni koncentraciji, izdelki na trgu pa ga vsebujejo 0,1 odstotka. Oglašujejo pa, da ima izdelek izjemno vlažilno delovanje. Tega ne bi smeli,” sta odločna sogovornika.
Kaj pa sestavine, ki naj bi bile škodljive? Zadnje čase so na zatožni klopi predvsem parabeni. »Ti so med najbolj znanimi konzervansi, ki jih poznamo že desetletja. Nekateri so celo enaki naravnim in jih najdemo v borovnicah.
“V gonji proti njim zdaj uporabljamo veliko manj raziskane konzervanse. In čeprav pri parabenih stvari niso črno-bele, jih zdaj dajemo vse v en koš. Pri tem je res zmeda.”
“Povsem naravna bo zelo težko. Večina sodobnih izdelkov ima namreč za osnovo vodo, kar pomeni, da je verjetnost okužbe z mikroorganizmi res velika. Zato moramo uporabiti tudi konzervanse. Lahko bi seveda naredili tudi stoodstotno naravne izdelke, a to bi bili potem zelo mastni in ‘težki’, ki pa danes niso več trend. Danes želimo ‘lahke’ emulzije, kreme, serume, pri teh pa brez konzervansov ne gre, saj bi se sicer lahko v njih razmnožili nevarni mikroorganizmi.”
“Pri vsaki učinkovini, za katero obljubljajo, da bo ‘prodrla globoko in jo nahranila od znotraj’, moramo vedeti, da je koža namenjena zaščitni funkciji, njena zgradba je takšna, da prepušča le res malo snovi. Zato so vse te navedbe bolj ko ne obljube.”
“In še nekaj je treba vedeti: seveda vsaka krema učinkuje na površino kože, to nedvomno, a učinek traja le med njeno uporabo. Kmalu potem, ko jo bomo prenehali uporabljati, bo koža taka, kot je bila prej.”
“Mnogo premalo pa povemo o tem, da je najbolj bistvena ‘hrana’, ki prihaja od znotraj, od pravilne prehrane, zadostne hidracije telesa, telesne dejavnosti, stresa … To bi nas moralo bolj skrbeti. Zunanje nanašanje ni tako odločilno, kot je to,” menita farmacevta.
“Že samo zato, ker razumemo lekarno kot institucijo, ki se ukvarja z zdravjem, imamo podzavestno tudi kozmetiko, kupljeno v lekarni, za bolj učinkovito. Ob tem bi se morali zavedati, da je običajna kozmetika že v osnovi namenjena le negi, ohranjanju njene funkcije, ne pa zdravljenju, in da zato ne more imeti posebnih učinkov. Drugače je s posebnimi medicinskimi kremami na recept. Ker se v lekarnah prodaja marsikaj, bi morali biti res pozorni na to, kaj je izdelek za zdravljenje in kaj običajen kozmetični izdelek. Samo zato, ker se prodaja v lekarni, nobena običajna kozmetika ni boljša,” opozarja na razliko dr. Janeš.
Osnovna filozofija vsega znanja, zbranega med urejanjem te knjige, je zagotovo, da bi morala biti kozmetika veliko bolj preprosta. V takem izdelku morajo biti le sestavine, ki so nujno potrebne, a naj bodo izbrane premišljeno in v koncentracijah, ki res lahko delujejo. In ne nazadnje, morale bi biti tudi okoljsko sprejemljive, da se izdelek na naši koži razgradi v snovi, ki jih poznata tako naše telo kot narava.
“Predvsem pa bi se morali zavedati, da kozmetiko uporabljamo prepogosto in preveč. Sploh čistila za kožo, ki ima svojo zaščitno plast. Umivati jo je treba predvsem na predelih telesa, kjer se bolj znojimo ali imamo več žlez lojnic, vendar pa je vsakodnevna uporaba gela po vsem telesu zelo pretirana,” svetuje dr. Janeš.
Knjiga Sodobna kozmetika, katere urednika sta doc. dr. Nina Kočevar Glavač in izr. prof. dr. Damjana Janeša, ki je bila tudi že nagrajena, ima tudi svojo spletno stran in profil na Facebooku. Nekaj receptov za preprosto uporabo zares naravnih sredstev, ki jih lahko uporabimo tudi za kozmetične namene, je zapisanih tudi tam.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo?
V kozmetiki se vse vrti okrog marketinga, pravita urednika več kot devetsto strani obsegajoče knjige Sodobna kozmetika.
“Če se malo pošalim, bi industrija ubijala za snov, ki bi zares globinsko prodrla v kožo in jo nahranila od znotraj,” eno od pogostih zavajajočih navedb pri opisu kozmetike zavrne doc. dr. Nina Kočevar Glavač.
Doc. dr. Nina Kočevar Glavač je skupaj z izr. prof. dr. Damjanom Janešem uredila več kot 900 strani dolgo knjigo Sodobna kozmetika, ki je tudi v svetovnem merilu izjemen pregled lastnosti in delovanja sestavin sodobne kozmetike.
Kako ob izjemno pestri ponudbi izdelkov in med številnimi sestavinami z latinskimi imeni, navedenimi na deklaracijah, sploh vemo, kaj kateri izdelek vsebuje, katere snovi so morda nevarne, katerih bi moralo biti več, če bi res želeli, da učinkujejo? Zakonodaja nam pri tem ni prav v pomoč, od proizvajalcev zahteva le, da našteje sestavine v pravilnem padajočem vrstnem redu, pri tem pa jim ni treba navesti njihovih deležev. Še večja težava so rastlinski izvlečki: »Ti so popolnoma neopredeljeni, nikjer ne piše, kakšni so, kako so pripravljeni, koliko aktivnih sestavin je v končnem izdelku,« pravi dr. Janeš.
“Kozmetika se, roko na srce, vrti okoli marketinga, bolj ko je neka sestavina eksotična, manj ko je je, bolj bo marketing to poudarjal,” je prepričana dr. Nina Kočevar Glavač.
“Težava je v tem, da imamo seveda tudi odlične kozmetične izdelke, a jih povprečen uporabnik ne more ločiti od slabih.“
Pri ločevanju dobrih in slabih kozmetičnih izdelkov nekoliko pomagajo certifikati. Nabor je res velik in je treba vsakega preverjati, a so lahko dobro vodilo. Velika težava je naročanje po spletu: evropska zakonodaja razmeroma dobro ureja področje varnosti kozmetičnih izdelkov, nimamo pa nikakršnega zagotovila, kaj je z izdelki iz tretjega sveta, kaj je v njih, kako so bili testirani in seveda je tudi varstvo potrošnika ob pritožbah le teoretično, še opozarja dr. Janeš.
Nam je lahko v pomoč pri odločanju o kakovosti tudi cena? “Žal nikakor ne,” se strinjata oba. “Zelo zloglasen primer so bili pred leti ceramidi. Večina krem jih je vsebovala v tako nizkih koncentracijah, da so bili že skoraj kot homeopatske razredčine, ljudje pa so pričakovali, da bodo seveda učinkovali. To je hudo zavajanje. Novejši primer je ekotin.”
“V znanstvenih raziskavah so potrdili, da ima ekotin dobre vlažilne učinke v dvoodstotni oziroma nekajodstotni koncentraciji, izdelki na trgu pa ga vsebujejo 0,1 odstotka. Oglašujejo pa, da ima izdelek izjemno vlažilno delovanje. Tega ne bi smeli,” sta odločna sogovornika.
Kaj pa sestavine, ki naj bi bile škodljive? Zadnje čase so na zatožni klopi predvsem parabeni. »Ti so med najbolj znanimi konzervansi, ki jih poznamo že desetletja. Nekateri so celo enaki naravnim in jih najdemo v borovnicah.
“V gonji proti njim zdaj uporabljamo veliko manj raziskane konzervanse. In čeprav pri parabenih stvari niso črno-bele, jih zdaj dajemo vse v en koš. Pri tem je res zmeda.”
“Povsem naravna bo zelo težko. Večina sodobnih izdelkov ima namreč za osnovo vodo, kar pomeni, da je verjetnost okužbe z mikroorganizmi res velika. Zato moramo uporabiti tudi konzervanse. Lahko bi seveda naredili tudi stoodstotno naravne izdelke, a to bi bili potem zelo mastni in ‘težki’, ki pa danes niso več trend. Danes želimo ‘lahke’ emulzije, kreme, serume, pri teh pa brez konzervansov ne gre, saj bi se sicer lahko v njih razmnožili nevarni mikroorganizmi.”
“Pri vsaki učinkovini, za katero obljubljajo, da bo ‘prodrla globoko in jo nahranila od znotraj’, moramo vedeti, da je koža namenjena zaščitni funkciji, njena zgradba je takšna, da prepušča le res malo snovi. Zato so vse te navedbe bolj ko ne obljube.”
“In še nekaj je treba vedeti: seveda vsaka krema učinkuje na površino kože, to nedvomno, a učinek traja le med njeno uporabo. Kmalu potem, ko jo bomo prenehali uporabljati, bo koža taka, kot je bila prej.”
“Mnogo premalo pa povemo o tem, da je najbolj bistvena ‘hrana’, ki prihaja od znotraj, od pravilne prehrane, zadostne hidracije telesa, telesne dejavnosti, stresa … To bi nas moralo bolj skrbeti. Zunanje nanašanje ni tako odločilno, kot je to,” menita farmacevta.
“Že samo zato, ker razumemo lekarno kot institucijo, ki se ukvarja z zdravjem, imamo podzavestno tudi kozmetiko, kupljeno v lekarni, za bolj učinkovito. Ob tem bi se morali zavedati, da je običajna kozmetika že v osnovi namenjena le negi, ohranjanju njene funkcije, ne pa zdravljenju, in da zato ne more imeti posebnih učinkov. Drugače je s posebnimi medicinskimi kremami na recept. Ker se v lekarnah prodaja marsikaj, bi morali biti res pozorni na to, kaj je izdelek za zdravljenje in kaj običajen kozmetični izdelek. Samo zato, ker se prodaja v lekarni, nobena običajna kozmetika ni boljša,” opozarja na razliko dr. Janeš.
Osnovna filozofija vsega znanja, zbranega med urejanjem te knjige, je zagotovo, da bi morala biti kozmetika veliko bolj preprosta. V takem izdelku morajo biti le sestavine, ki so nujno potrebne, a naj bodo izbrane premišljeno in v koncentracijah, ki res lahko delujejo. In ne nazadnje, morale bi biti tudi okoljsko sprejemljive, da se izdelek na naši koži razgradi v snovi, ki jih poznata tako naše telo kot narava.
“Predvsem pa bi se morali zavedati, da kozmetiko uporabljamo prepogosto in preveč. Sploh čistila za kožo, ki ima svojo zaščitno plast. Umivati jo je treba predvsem na predelih telesa, kjer se bolj znojimo ali imamo več žlez lojnic, vendar pa je vsakodnevna uporaba gela po vsem telesu zelo pretirana,” svetuje dr. Janeš.
Knjiga Sodobna kozmetika, katere urednika sta doc. dr. Nina Kočevar Glavač in izr. prof. dr. Damjana Janeša, ki je bila tudi že nagrajena, ima tudi svojo spletno stran in profil na Facebooku. Nekaj receptov za preprosto uporabo zares naravnih sredstev, ki jih lahko uporabimo tudi za kozmetične namene, je zapisanih tudi tam.
Kako v domačem okolju prepoznati težave otrok, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja in kako opremiti otroka, da bo stresne dogodke prepoznal in se znal odzvati nanje? V drugem delu nove serije Na podstrešju se pogovorjamo s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek.
V novi seriji oddaj Na podstrešju se bomo zadržali med čustvenimi in duševnimi stiskami otrok in mladostnikov. Kako zgraditi podporno, varno družinsko okolje in ustvariti temelje za zdrav čustven razvoj otroka ter zmanjšati tveganje za razvoj vedenjskih in duševnih težav? Kako opremiti otroka, da se razvije v funkcionalno osebo z zdravo samopodobo? Danila Hradil Kuplen gosti kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela.
Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se odražajo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa?
Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši?
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
V drugi oddaji o empatiji z gledišča nevroznanosti in psihologije Zvezdan Pirtošek in Miran Možina razmišljata o vprašanju, ali družba, v kateri živimo, postaja čedalje manj empatična in sočutna.
V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a ni nujno, da jo bomo vsi razvili. O empatiji in sočutju z gledišča nevroznanosti in psihologije. Sogovornika: psihiater Miran Možina in nevrolog Zvezdan Pirtošek.
Psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe
Ta čas na strokovnjake za duševno zdravje pogosto naslavljamo vprašanja o vplivu novonastalih razmer na naše počutje, zdravje, na duševno kondicijo.Tudi minula valovska oddaja Na podstrešju je sledila tem vprašanjem. Osrednja tema današnje so spremembe. Razmere, v katerih smo se znašli in osamitev, iz katere smo izstopili, so namreč marsikoga opremile z novimi spoznanji, z željo po spremembah, prevrednotenju vrednot, spremembi prioritet. Sogovornika Danile Hradil Kuplen sta urednik in publicist Aljoša Harlamov in psihiatrinja Mojca Zvezdanana Dernovšek.
Potem ko smo v novembrskih oddajah Na podstrešju preverjali, kako na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami, opozarjali na podcenjevanje stresa, iskali razloge za anksioznost in depresijo, se zdaj posvečamu času, ki ga je zaznamovala pandemija ter v naša življenja vnesla še več tesnobe in negotovosti. Kako razmere, v katerih smo se znašli, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej in kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina, v oddaji na Podstrešju.
Če privzdignete dlani in si jih ogledate, se vam morda na prvi pogled zdijo čiste. Pogled skozi mikroskop razkrije, da vam po dlaneh gomazi več sto tisoč bakterij in virusov, večina je neškodljivih, kakšne med njimi pa bi lahko povzročale nevšečnosti. Za zadostno umivanje rok morate pod vodo porabiti vsaj 15 sekund, pomembno je tudi, da si jih ustrezno posušite. Če želite opraviti res temeljito čiščenje rok, strokovnjaki priporočajo razkužilo.
V seriji Na podstrešju predstavljamo orodja, ki utegnejo olajšati pot iz primeža razpoloženjskih in duševnih motenj: Čuječnost in meditacija.
Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. A bodimo pozorni, če tako počutje traja več kot dva tedna, večji del dneva in nas začne ovirati v vsakdanjem življenju! V oddaji Na podstrešju sta o anksioznosti in depresiji govorila soustanoviteljica društva DAM Emanuela Malačič Kladnik in psihiater in psihoterapevt Miran Možina. Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.
Ustavite konje, kdaj pa kdaj, čeprav je delo prvenstveni vir vašega zadovoljstva. Če ob ponedeljkih, po prostem koncu tedna, prihajate na delo utrujeni, je to resen znak za alarm! Ko vam stres odnaša spanje, energijo in prosti čas, ko stres obvlada vaše življenje, utegne biti prepozno! Gostji Danile Hradil Kuplen sta bili psihiatrinja prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in psihologinja dr. Eva Boštjančič.
Čustva, občutki, ranljivost, negotovost. Tesnoba, depresija, stres in izgorelost. Pritiski družbe in zagate posameznika, preventiva in kurativa. O stiskah človeka se pogovarjamo v štiridelni seriji oddaj Na podstrešju. Prvi gost je bil psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina, ki je spregovoril tudi o pritiskih družbe, ki želi, da živimo v strahu: "Strah imamo vgrajen v živčni sistem, to je alarmna funkcija prepoznavanja stalne nevarnosti. Sistem neprenehoma deluje, a se ga ne zavedamo. Čim pa pride dražljaj, vizualni, slušni, se sistem aktivira in strah prevlada nad vsem." V sodobnem času se človek vseskozi sooča s pričakovanji, da bo pri svojem življenju, pri delu, uspešen. Če je neuspešen, si je sam kriv. "Mnogokrat je uspeh v prvem planu, če ti ne gre, si v delo vložil premalo truda. To je šlo predaleč," pravi dr. Miran Možina in doda: "Spomnim se mlade ženske, ki je prišla v svet dela z nekimi ideali, a je bila ob soočenju s kruto realnostjo razočarana. Stiskanje, odpuščanje delavcev, vse večje obremenitve. Ni si želela življenja podrediti službi, s čimer pa se danes sooča vse več zaposlenih, ki so sposobni." Pogovor je pripravila Danila Hradil Kuplen.
Oktobra se na Valu 202 pridružujemo tekaški vnemi, ki bo v državi dosegla vrhunec konec meseca z Ljubljanskim maratonom, največjo tekaško prireditvijo v Sloveniji. A da o teku ne bomo govorili le med studijskimi zidovi, smo se odločili, da gremo ven, na prave tekaške proge in skupaj z našimi poslušalci in sledilci v enem mesecu osvojimo osnovno tekaško znanje ter vse ključne informacije, ki jih mora imeti rekreativni tekač začetnik. Prva postaja je bila ta ponedeljek pri Koseškem bajerju v Ljubljani, kjer se je zbrala številčno zela lepa tekaška skupina, kako je bilo, pa zdajle Maja Ratej in Jure Jeromen.
"Začelo se je povsem nedolžno, bolel me je trebuh. Tretji dan se je stanje nenadoma poslabšalo, izkazalo se je, da mi življenje visi na nitki. Od tam naprej se ne spomnim ničesar več, sledilo je 37 dni kome in nato še skoraj mesec bivanja na intenzivni negi. Brez naprav, ki so več kot mesec dni nadomeščale moje srce in pljuča, me ne bi bilo," se takrat 25-letna študentka spominja boja za svoje življenje pred osmimi leti.
V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.
Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah je Slovenija prvič osvojila dve kolajni na enem tekmovanju. V dvosedu sta srebro in bron osvojili Špela Ponomarenko Janič in Anja Osterman. Pri tem uspehu še posebej izstopa zgodba Špele, ki je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le 10 mesecev po rojstvu hčerke. O tem, kako združuje materinstvo in vrhunski šport, se je s Špelo Ponomarenko Janič pogovarjal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov