Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Ambulanti 202 bomo tokrat v središče postavili demenco, ki je v naši družbi še vedno stigmatizirana, kljub temu da postaja vse bolj resen zdravstveni izziv. Da demenca ne sme biti več stigma, da je treba o njej več in bolj odkrito govoriti, bo povedala gostja, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Slišali bomo tudi zgodbo prostovoljcev, ki opozarjajo, da jih je težko pričakovana strategija obvladovanja demence skoraj povsem spregledala
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so lani stroški zaradi demence po svetu znašali 818 milijard dolarjev, zaradi te bolezni je bil porabljen kar odstotek svetovnega BDP-ja. Demografski trendi niso ugodni, družba se stara, v ambulantah družinske medicine srečujejo vse več bolnikov demenco in njihovih svojcev, utrujenih in izgorelih od skrbi za svoje dementne družinske člane.
“Kadar sem razburjena, ko pišem, delam napake – zamenjujem črke. Če sem popolnoma mirna, je vse v redu.”- Gabrijela Car
Da demenca ne sme biti več stigma, da je treba o njej več in bolj odkrito govoriti, je povedala Gabrijela Car, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Že pred uradno zdravniško diagnozo ji je postalo jasno, da tudi sama ne bo ušla pred tistim, kar je doletelo že njenega očeta.
“Odkrito vam povem, da sem takrat pomislila na očeta – od prvega do zadnjega stadija, zavrtel se mi je film, kaj bo, kako bom končala.”
V državi je oseb s to boleznijo že 33 000, s staranjem naše družbe pa naj bi se v nekaj desetletjih ta številka še podvojila. Pa smo pripravljeni na to?
“Slovenija dviguje roke od bolnikov z demenco in jih pušča v oskrbi svojcev, ki so v depresiji in se morajo soočati s tihim odhodom ljubljene osebe.” – Zvezdan Pirtošek
Predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na UKC Ljubljana prof. Zvezdan Pirtošek pravi, da pri nas veliko ljudi z demenco še vedno ne pride pravočasno do diagnoze, za nekatere je ta celo prepozna.
Pred nekaj dnevi smo tudi v Sloveniji dobili težko pričakovano strategijo obvladovanja demence do leta 2020. Ministrica Milojka Kolar Celarc je ob tem izrazila težnjo, da bi s tem dokumentom želeli zagotoviti celosten pristop k reševanju problema demence – od preventivnih ukrepov, primerne zdravstvene in socialne zaščite ter zdravstvene oskrbe. Pa je res tako celovit?
“Nacionalni načrt so pripravili brez sodelovanja NVO-jev, prostovoljstvo ni upoštevano. Stroka seveda mora biti, a ne moreš uporabiti le desne roke, če imaš še levo. Zakaj zavračanje ponujene roke, ti ni smiselno, ni časa.” – Ana Cajnko
Ana Cajnko je gonilna sila programa Res je, ki obstaja že 15 let, minulih 11 pod okriljem Zveze društev upokojencev. Pravijo, da povezujejo in izobražujejo prostovoljce, ki so lahko v veliko pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. “Ljudje z demenco lahko nehajo govoriti, ne znajo se več sami premikati, toda čustva in občutki ostanejo do konca življenja. Namesto da razmišljajmo, kam bi take osebe zaprli, bi bilo bolje, da bi razmisli, kako mu iti naproti.”
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
V Ambulanti 202 bomo tokrat v središče postavili demenco, ki je v naši družbi še vedno stigmatizirana, kljub temu da postaja vse bolj resen zdravstveni izziv. Da demenca ne sme biti več stigma, da je treba o njej več in bolj odkrito govoriti, bo povedala gostja, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Slišali bomo tudi zgodbo prostovoljcev, ki opozarjajo, da jih je težko pričakovana strategija obvladovanja demence skoraj povsem spregledala
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije so lani stroški zaradi demence po svetu znašali 818 milijard dolarjev, zaradi te bolezni je bil porabljen kar odstotek svetovnega BDP-ja. Demografski trendi niso ugodni, družba se stara, v ambulantah družinske medicine srečujejo vse več bolnikov demenco in njihovih svojcev, utrujenih in izgorelih od skrbi za svoje dementne družinske člane.
“Kadar sem razburjena, ko pišem, delam napake – zamenjujem črke. Če sem popolnoma mirna, je vse v redu.”- Gabrijela Car
Da demenca ne sme biti več stigma, da je treba o njej več in bolj odkrito govoriti, je povedala Gabrijela Car, ki je zbolela za Alzheimerjevo boleznijo. Že pred uradno zdravniško diagnozo ji je postalo jasno, da tudi sama ne bo ušla pred tistim, kar je doletelo že njenega očeta.
“Odkrito vam povem, da sem takrat pomislila na očeta – od prvega do zadnjega stadija, zavrtel se mi je film, kaj bo, kako bom končala.”
V državi je oseb s to boleznijo že 33 000, s staranjem naše družbe pa naj bi se v nekaj desetletjih ta številka še podvojila. Pa smo pripravljeni na to?
“Slovenija dviguje roke od bolnikov z demenco in jih pušča v oskrbi svojcev, ki so v depresiji in se morajo soočati s tihim odhodom ljubljene osebe.” – Zvezdan Pirtošek
Predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na UKC Ljubljana prof. Zvezdan Pirtošek pravi, da pri nas veliko ljudi z demenco še vedno ne pride pravočasno do diagnoze, za nekatere je ta celo prepozna.
Pred nekaj dnevi smo tudi v Sloveniji dobili težko pričakovano strategijo obvladovanja demence do leta 2020. Ministrica Milojka Kolar Celarc je ob tem izrazila težnjo, da bi s tem dokumentom želeli zagotoviti celosten pristop k reševanju problema demence – od preventivnih ukrepov, primerne zdravstvene in socialne zaščite ter zdravstvene oskrbe. Pa je res tako celovit?
“Nacionalni načrt so pripravili brez sodelovanja NVO-jev, prostovoljstvo ni upoštevano. Stroka seveda mora biti, a ne moreš uporabiti le desne roke, če imaš še levo. Zakaj zavračanje ponujene roke, ti ni smiselno, ni časa.” – Ana Cajnko
Ana Cajnko je gonilna sila programa Res je, ki obstaja že 15 let, minulih 11 pod okriljem Zveze društev upokojencev. Pravijo, da povezujejo in izobražujejo prostovoljce, ki so lahko v veliko pomoč osebam z demenco in njihovim svojcem. “Ljudje z demenco lahko nehajo govoriti, ne znajo se več sami premikati, toda čustva in občutki ostanejo do konca življenja. Namesto da razmišljajmo, kam bi take osebe zaprli, bi bilo bolje, da bi razmisli, kako mu iti naproti.”
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Koliko bolje lahko dogajanje v telesu prikaže snemanje s CT-jem oziroma z računalniško tomografijo, kot ga zmore rentgensko slikanje? Kdaj je najboljša izbira ultrazvok ? So pregledi z magnetno resonanco redkejši od drugih le zaradi varčevanja?
Zdravju škodljive in strupene rastline najdemo tako v naravi kot tudi v parkih, na naših vrtovih in v stanovanjih. Precej pogoste so zastrupitve otrok s plodovi strupenih rastlin, zlasti nevarna so semena tise; najstniki in mladi odrasli se pri nas najpogosteje zastrupijo s halucinogenimi rastlinami, predvsem navadnim kristavcem. V javnosti pa zadnja leta odmevajo tudi opozorila v zvezi z nabiranjem čemaža, ki ga lahko zamenjamo za izjemno nevarni jesenski podlesek.
"Nisem mogla verjeti! Da lahko po dvainštiridesetih letih prvič v življenju rečem, da nisem lačna!" je 46-letna Majda še vedno navdušena nad operativnim posegom, ki ji je pred poldrugim letom najbrž rešil življenje. Vse življenje je bila debela, a ko se je prekomerne teže nabralo za več kot 160 kilogramov in je indeks telesne mase presegel številko 70, ko ni več mogla niti po stopnicah niti sama obuti nogavic, je vedela, da ne bo šlo naprej.
Čeprav naj bi imel kakšno izmed motenj avtističnega spektra že eden od stotih zdaj rojenih otrok in neugotovljeno število odraslih, o motnji širša javnost ve vemo zelo malo. Avtizem ni duševna motnja, lahko pa je avtizmu taka motnja pridružena. Čeprav je spekter avtističnih motenj res izjemno raznolik, pomembna pa je tudi stopnja prizadetosti, je nekaj značilnosti, ki so lastne mnogim osebam z avtizmom: nevzpostavljanje očesnega kontakta in težave v komunikaciji z drugimi osebami, bodisi, da stika ne zna navezati ali da je preveč vsiljiv, sta med prepoznavnejšimi znaki. Radi imajo predvidljive situacije in rutino, presenečenja lahko izzovejo tudi zelo burne in nepredvidene reakcije, praviloma imajo malo prijateljev ali le enega, ne marajo hrupnih okolij in gneče, velikokrat jih zanimajo predvsem tehnične stvari, nekateri jim posvetijo ves svoj čas.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Periferna arterijska bolezen, ki ji pravijo tudi bolezen gledanja izložb, saj bolniki zaradi bolečin v nogah s težavo brez počitka prehodijo več kot 200 metrov, je pogosto spregledana bolezen, čeprav je so-kriva za približno 3000 smrti in okoli 200 amputacij okončin letno. Zato bo prav nanjo opozoril današnji prvi »Dan žil«, na katerem bo na 18 informativnih stojnicah v večjih slovenskih krajih, z meritvami in nasveti strokovnjakov mogoče izvedeti več o tej bolezni. Na znake, zelo preprosto diagnostiko, pa tudi možnosti preprečevanja in zdravljenja pa bomo opozorili tudi v tokratni Ambulanti 202.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Ob tednu boja proti raku društva bolnikov opozarjajo tudi na to, da se razmere za že obolele zadnja leta slabšajo.
Luskavica ali psoriaza, kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči. V Sloveniji zanjo oboleva okoli 35.000 ljudi. Zaenkrat zagotovo vemo le, da je dedna bolezen in ni nalezljiva. Pravega vzroka za njen nastanek pa še ne poznamo, po najnovejših raziskavah naj bi bila posledica motnje imunskega sistema. Kako luskavica vpliva na kakovost življenja obolelih, kako se naučiti živeti z njo, zakaj je dobro, da se psoriatiki med seboj družijo in o bolezni pogovarjajo, je pojasnila Marija Ažman, predsednica obalne podružnice Društva psoriatikov Slovenije.
Epilepsija ostaja ena najbolj stigmatiziranih bolezni moderne družbe. Že z udomačenima imenoma kot sta božjast in padavica, Slovenci nismo imeli sreče, saj pri epilepsiji največkrat ne bog ne padanje nimata kaj dosti opraviti. Kakšne so vsakdanje preizkušnje epileptikov in kako jim zdravniki dandanes lajšajo življenje s to boleznijo?
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Med več kot 250.000 različnimi vrstami plesni le nekatere lahko ogrožajo človekovo zdravje, a tiste, ki to počno, povzročajo raznolike akutne, pa tudi trdovratne kronične bolezni. O težavah, ki jih povzročajo in nekaterih ukrepih, kako zmanjšati njihov vpliv bo v ambulanti 202 svetovala pulmologinja in alergologinja prof.dr. Ema Mušič.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Čeprav se včasih zgodi na videz manjša nezgoda, padec ali poškodba pri športu, ima lahko poškodba glave tudi zelo resne posledice. Kakšni so znaki resnejših poškodb, koliko časa po poškodbi moramo biti pozorni nanje, kako nevaren je pretres možganov in katerih znakov ne smemo spregledati pri poškodbah glave pri otrocih? Pojasnjuje Simon Herman s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC v Ljubljani.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Neveljaven email naslov