Maja se je od malega prenajedala, jedla je lahko ves dan, več, kot je sploh mogoče in brez kakršnega koli nadzora nad samim seboj. Za to razkritje, da je nekaj hudo narobe z njo, se lahko zahvali potici.

Maja Ptičar se je od malega prenajedala. Za razkritje, da je z njo nekaj hudo narobe, je bila kriva potica

“Sem Maja, po poklicu grafična oblikovalka, in sem zaljubljena v življenje.” Tako preprosto se predstavi Maja Ptičar. A še pred tremi leti bi verjetno njena predstavitev zvenela takole: “Sem Maja, brezposelna, čezmerna jedka in moje življenje je en sam pekel.” Maja se je od malega prenajedala, jedla je lahko ves dan, več, kot je sploh mogoče in brez kakršnega koli nadzora nad samim seboj. Za to razkritje, da je nekaj hudo narobe z njo, se lahko zahvali potici.

“Da potrebujem pomoč, sem ugotovila takrat, ko sem iz skrinje vzela potico in jo pojedla. Jaz pa ne maram niti potice niti rozin. Ampak v tistem trenutku sem morala to potico pojesti. To je bil rdeči alarm, da je nekaj hudo narobe.”

Pogovor v celoti: