Zakaj so najstniki tako uporniški, zakaj med njimi in njihovimi starši pogosto izbruhne jeza, zakaj raje in pogosteje zapadajo v tvegana vedenja in odvisnost? Vse več odgovorov na to lahko postreže napredujoča nevroznanost, ki se sklicuje na nesorazmeren in neenakomeren razvoj možganov v obdobju najstništva. To ni naključje, saj ima tak razvoj določene prednosti. Prav tvegana vedenja namreč najstnikom omogočajo odkrivanje sveta, širjenje socialnega omrežja, premikanje mej in spoznavanje samih sebe.

Najstništvo je zelo pomembno obdobje v razvoju ljudi, naše telo in s tem tudi možgani se spreminjajo in pripravljajo na odraslo dobo

V nasprotju z nekaterimi zmotnimi prepričanji naši možgani v tem obdobju niso poškodovani kot v kakšnem bolezenskem stanju. Gre za nujen razvojni proces, ki se mora zgoditi, pravijo nevrologi. Evolucijsko gledano je dobro, da imamo zdrave potomce, kar pomeni, da jih moramo imeti zunaj našega genetskega bazena. To pa je mogoče le, če se oddaljimo od svoje matične družine. In v najstništvu se začne dogajati prav to.

Novejše raziskave v nevroznanosti so pokazale, da je za številne turbulence, ki spremljajo najstništvo, odgovorna biologija. Za nihanji volje, čustvenimi izpadi, tveganim vedenjem, celo za nasilnimi oblikami vedenja v najstništvu bi lahko bila – biologija.

O tem je v svojem svetovno odmevnem delu pisala ameriška nevroznanstvenica Frances Jensen iz univerze v Pensilvaniji. Kot pravi, so možgani najbolj kompleksen organ v telesu, ki za dozoritev potrebuje tudi največ časa. Pri posamezniku se razvijajo vse do sredine ali celo poznih 20-ih let.

V tem razvoju se morajo vse možganske regije povezati z drugimi regijami. Zanimivo je, da se takšen razvoj in povezovanje začneta v zadnjem, zatilnem delu možganov in se nato počasi preselita v sprednje, torej čelne regije. Čelni reženj je torej zadnji, ki se razvije. Ta regija je posebna prav za človeka, saj je odgovorna za izvršilne funkcije, ima nadzor nad impulzi, nad empatijo in je pristojna za sprejemanje odločitev.

“Najstniki nimajo popolnega dostopa do svojega prefrontalnega korteksa. Ta je sicer razvit, a se povezave do njega še oblikujejo. To pomeni, da čustva pri najstnikih divjajo, razum, ki bi jih zauzdal in umiril, pa je še v povojih.” – Frances Jensen

Ob neenakomernem razvoju posameznih možganskih predelov pa so velike spremembe tudi na ravni celic. Sinapse, to se povezave med živčnimi celicami, se okrepijo, postanejo močnejše. Pojavlja se tudi sinaptično obrezovanje – namreč tiste povezave, ki niso pomembne in niso okrepljene s hormonskimi vplivi, propadejo. “Zaradi plastičnosti možganov lahko v najstništvu vplivamo na rast inteligenčnega količnika,” je povedala Frances Jensen. Večja dejavnost med živčnimi celicami pa dobre in slabe strani.

Če kot najstnik poskusiš drogo, lahko zaradi tega razviješ učinkovitejše in gostejše sinaptične povezave v povezavi s centri za nagrajevanje. Prej ko začne posameznik uživati najrazličnejša (prepovedana) sredstva za nagrajevanje, pa naj bodo to tobak, alkohol ali številne dostopne droge, večja je verjetnost, da pozneje razvije odvisno vedenje. Prav takšnih oblik odvisnosti, ki jo zasejemo zgodaj v najstništvu, se je tudi najtežje znebiti.

A ne glede na to je najstništvo zelo pomembno obdobje, v katerem se posameznik odkriva in prepoznava svojo vlogo v družbi. Tudi zato se mora upirati, rušiti stare svetove in graditi nove.

“Po moje je to najboljše obdobje v življenju. V svojem sekundarnem okolju navežeš zelo pomembne stike, dobiš prijatelje, ki bodo ob tebi vse življenje. Čar je v tem, da se lahko neprestano preizkušaš in da ne bo ob tem nič narobe. Premikaš meje.” – Jaka Smerkolj, 19 let