Zimske razmere vabijo na smučišča. Toda kljub smučarskemu znanju, opozarjanju o pravilih in dobri tehniki ter priljubljenosti tega športa so poškodbe na smučiščih stalnica vsake smučarske sezone. Reševalci zaznajo več kot tisoč nesreč med smučarji, na žalost je vsako leto nekaj tudi smrtnih. Katere so najpogostejše poškodbe na smučišču, kako jih izzovemo in kako hitro napreduje medicina pri zdravljenju teh?

Po podatkih združenja žičničarjev se na slovenskih smučiščih v povprečju zgodi ena poškodba na 1077 smučarjev

Zimske razmere vabijo na naša smučišča. Toda kljub smučarskemu znanju, opozarjanju o pravilih in dobri tehniki ter kljub priljubljenosti tega športa so poškodbe na smučiščih stalnica vsake smučarske sezone. Reševalci vsako leto opažajo več kot 1300 nesreč med smučarji, na žalost tudi smrtnih.

Po podatkih združenja žičničarjev se na slovenskih smučiščih v povprečju zgodi ena poškodba na 1077 smučarjev, kar je sicer primerljivo z drugimi smučišči v alpskem prostoru. Skoraj štiri petine poškodb staknejo smučarji, le manjši delež deskarji.

Najbolj na udaru kolena, rehabilitacija dolga

Med najpogostejšimi vzroki za nesrečo so nepazljivost, neznanje, nespretna vožnja, objestnost, nezadostna vzdržljivost in slabša telesna pripravljenost, vožnja po neurejenih in neoznačenih smučarskih progah, neprilagojena hitrost smučanja in podobno.

»Drevesa so obstala, kost pa je popustila. Imela sem srečo, da sem priletela v najtršo kost v telesu in ne v glavo.« – Neža, poškodba stegnenice

»Najpogostejše poškodbe so poškodbe kolenskega in ramenskega sklepa. Pogosto je vzork za nesreče tudi predobra oprema,« pravi  Jure Bornšek, uradni fizioterapevt slovenske reprezentance deskarjev na snegu, v ambulanti ob tem dela z veliko dejavnimi smučarji. Z novimi oblikami smuči je po njegovih besedah tudi opazno več poškodb.

Če se nekoliko bolj osredotočimo na najpogostejše poškodbe, torej na kolenu, strokovnjaki opažajo več poškodb notranje stranske vezi pri smučarjih začetnikih zaradi uporabe tehnike pluženja, ki bolj obremenjuje notranji del kolena, pri izkušenejših smučarjih pa se povečuje število poškodb sprednje križne vezi. Rehabilitacija je običajno dolga, traja lahko več kot pol leta.

Kot pravi Bornšek, je med poškodovanimi največ mladih, starejših od 15 let, ki so še v obdobju rasti. Med rekreativnimi smučarji je zelo pogosta starostna skupina od 25 do 50 leta starosti.

Novi postopki zdravljenja na področju ortopedske kirurgije

»Pri zdravljenju poškodb kolena v preteklih dvajsetih letih opažamo eksploziven razvoj,« pravi  izredni profesor dr. Matjaž Vogrin, predstojnik oddelka za ortopedijo na UKC Maribor in predstojnik inštituta za športno medicino mariborske medicinske fakultete. »Pri operacijah meniskusa je v preteklosti veljalo pravilo, da so meniskus v celoti odstranili. To je bilo kratkoročno ugodno, pacienti so bili lahko na nogah v nekaj dneh, dolgoročno pa to ni bilo dobro. V devetdesetih odstotkih se je namreč pojavila obraba sklepa, zato je bila zamenjava nujna. Dandanes poskušamo pri operacijah meniskus ohraniti, v pomoč so nam biološko dejavne substance.«

Tudi pri operacijah kolenskih vezi se kaže napredek. Raziskovalci pospešeno iščejo metode za hitrejšo rehabilitacijo. Kot perspektivni se kažejo rastni faktorji, matične celice in posebna biološka orodja.

Spočiti, ogreti in pripravljeni

Policija na začetku vsake smučarske sezone opozarja na previdnost na smučiščih in ob tem poudarja mednarodno veljavna vedenjska pravila, poznana kot pravila Fis. Po teh se mora smučar vesti tako, da ne ogroža ali poškoduje drugega. Ne sme voziti na pamet, hitrost pa mora prilagoditi znanju in razmeram na smučišču. Nekaj napotkov dodaja tudi fizioterapevt Jure Bornšek:

»Zelo pomembno je ogrevanje. Že pred sezono se moramo pripraviti. Pri smučanju moramo biti tudi dovolj spočiti.«