Depresija bo do leta 2020 drugi največji svetovni zdravstveni problem. A vendar to duševno bolezen, ki človeka oropa elana in moči, njene posledice pa so lahko zelo hude, še vedno spremljajo neznanje, predsodki, nerazumevanje. In, ne! Za depresijo se nihče ne odloči sam. In, da! Iz njenega primeža se da izviti.

Depresija bo do leta 2020 drugi največji svetovni zdravstveni problem. To duševno bolezen, ki človeka oropa elana in moči, njene posledice pa so lahko zelo hude, še vedno spremljajo neznanje, predsodki, nerazumevanje. In, ne! Za depresijo se nihče ne odloči sam. In, da! Iz njenega primeža se da izviti. V Ambulanti 202 je o depresiji govoril dr. Gorazd Mrevlje  iz centra za mentalno zdravje.

Hude klinične oblike depresije lahko pripeljejo do tega, da se človek ne premakne, da nima nobene volje, da ima samomorilske misli.

“Najhujša občutka, ki ju ljudje opisujejo v hudih depresivnih stanjih, sta brezperspektivnost, brezizhodnost. Ne žalost.”

Sodobna priporočila so takšna, da tudi ko se človeku depresija izboljšuje, je treba spremljati to, da dokler je še prisoten občutek brezizhodnosti, dvoma vase, človek še ni ozdravljen in je treba zanj še poskrbeti.

“Pri odobravanju zdravniškega dopusta imamo težave pri zdravniških komisijah, ker tudi v zdravniških vrstah depresijo podcenjujejo.”  – dr. Gorazd Mrevlje