Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zavedanje, kako zelo pomembno je poznavanje osnovnih tehnik oživljanja, s katerimi lahko rešimo življenje sočloveku s srčnim zastojem, se širi, morda še nekoliko bolj v krajih, kjer reševalci težko pravočasno pridejo na pomoč. Na Koroškem že deset let zagreto gradijo mrežo javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev in veščin oživljanja sistematično učijo otroke in odrasle, s podobnim projektom jih dohitevajo na Dolenjskem, po številnih krajih se trudijo, da bi bilo izobraževanj in zavedanja o nujnosti take pomoči čim več.
Vsako leto je nekaj življenj rešenih samo zato, ker so človeku s srčnim zastojem priče znale pomagati in ker se vse bolj širi mreža javno dostopnih defibrilatorjev. Vse več ljudi opravlja tečaje oživljanja, zdaj pa na Primorskem učenje teh veščin omogočajo tudi slepim in slabovidnim.
“Defibrilator daje navodila v slovenskem jeziku.”
Tečajniki s severne Primorske bodo odslej kljub oviram, ki jih prinašata slepota in slabovidnost, znali pomagati nekomu, ki bo doživel srčni zastoj.
Pred dobrim desetletjem je mladi zdravnik dr. Tom Ploj zagnane koroške reševalce navdušil z idejo, da je treba po oddaljenih krajih namestiti javno dostopne defibrilatorje in jim ob pomoči donatorjev tudi podaril prvi defibrilator.
“Že sedem ljudi so na Koroškem rešili z avtomatskim defibrilatorjem.”
Država pa še ni našla volje in načina, kako bi več kot 1500 defibrilatorjev vključila v sistem obveščanja tako, da bi dispečer ob klicu na pomoč kličočega lahko opozoril tudi na lokacijo najbližjega defibrilatorja. Korošci so na svojo pobudo uredili tudi to, drugje po državi pa jim sledijo po svojih zmožnostih.
Na Valu 202 smo pripravili niz oddaj o pravilnem oživljanju, Sekunde rešujejo. Skupaj z zgodbami tistih, ki so preživeli prav zaradi pomoči prič, najdete na tej povezavi.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Zavedanje, kako zelo pomembno je poznavanje osnovnih tehnik oživljanja, s katerimi lahko rešimo življenje sočloveku s srčnim zastojem, se širi, morda še nekoliko bolj v krajih, kjer reševalci težko pravočasno pridejo na pomoč. Na Koroškem že deset let zagreto gradijo mrežo javno dostopnih avtomatskih defibrilatorjev in veščin oživljanja sistematično učijo otroke in odrasle, s podobnim projektom jih dohitevajo na Dolenjskem, po številnih krajih se trudijo, da bi bilo izobraževanj in zavedanja o nujnosti take pomoči čim več.
Vsako leto je nekaj življenj rešenih samo zato, ker so človeku s srčnim zastojem priče znale pomagati in ker se vse bolj širi mreža javno dostopnih defibrilatorjev. Vse več ljudi opravlja tečaje oživljanja, zdaj pa na Primorskem učenje teh veščin omogočajo tudi slepim in slabovidnim.
“Defibrilator daje navodila v slovenskem jeziku.”
Tečajniki s severne Primorske bodo odslej kljub oviram, ki jih prinašata slepota in slabovidnost, znali pomagati nekomu, ki bo doživel srčni zastoj.
Pred dobrim desetletjem je mladi zdravnik dr. Tom Ploj zagnane koroške reševalce navdušil z idejo, da je treba po oddaljenih krajih namestiti javno dostopne defibrilatorje in jim ob pomoči donatorjev tudi podaril prvi defibrilator.
“Že sedem ljudi so na Koroškem rešili z avtomatskim defibrilatorjem.”
Država pa še ni našla volje in načina, kako bi več kot 1500 defibrilatorjev vključila v sistem obveščanja tako, da bi dispečer ob klicu na pomoč kličočega lahko opozoril tudi na lokacijo najbližjega defibrilatorja. Korošci so na svojo pobudo uredili tudi to, drugje po državi pa jim sledijo po svojih zmožnostih.
Na Valu 202 smo pripravili niz oddaj o pravilnem oživljanju, Sekunde rešujejo. Skupaj z zgodbami tistih, ki so preživeli prav zaradi pomoči prič, najdete na tej povezavi.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Koliko bolje lahko dogajanje v telesu prikaže snemanje s CT-jem oziroma z računalniško tomografijo, kot ga zmore rentgensko slikanje? Kdaj je najboljša izbira ultrazvok ? So pregledi z magnetno resonanco redkejši od drugih le zaradi varčevanja?
Zdravju škodljive in strupene rastline najdemo tako v naravi kot tudi v parkih, na naših vrtovih in v stanovanjih. Precej pogoste so zastrupitve otrok s plodovi strupenih rastlin, zlasti nevarna so semena tise; najstniki in mladi odrasli se pri nas najpogosteje zastrupijo s halucinogenimi rastlinami, predvsem navadnim kristavcem. V javnosti pa zadnja leta odmevajo tudi opozorila v zvezi z nabiranjem čemaža, ki ga lahko zamenjamo za izjemno nevarni jesenski podlesek.
"Nisem mogla verjeti! Da lahko po dvainštiridesetih letih prvič v življenju rečem, da nisem lačna!" je 46-letna Majda še vedno navdušena nad operativnim posegom, ki ji je pred poldrugim letom najbrž rešil življenje. Vse življenje je bila debela, a ko se je prekomerne teže nabralo za več kot 160 kilogramov in je indeks telesne mase presegel številko 70, ko ni več mogla niti po stopnicah niti sama obuti nogavic, je vedela, da ne bo šlo naprej.
Čeprav naj bi imel kakšno izmed motenj avtističnega spektra že eden od stotih zdaj rojenih otrok in neugotovljeno število odraslih, o motnji širša javnost ve vemo zelo malo. Avtizem ni duševna motnja, lahko pa je avtizmu taka motnja pridružena. Čeprav je spekter avtističnih motenj res izjemno raznolik, pomembna pa je tudi stopnja prizadetosti, je nekaj značilnosti, ki so lastne mnogim osebam z avtizmom: nevzpostavljanje očesnega kontakta in težave v komunikaciji z drugimi osebami, bodisi, da stika ne zna navezati ali da je preveč vsiljiv, sta med prepoznavnejšimi znaki. Radi imajo predvidljive situacije in rutino, presenečenja lahko izzovejo tudi zelo burne in nepredvidene reakcije, praviloma imajo malo prijateljev ali le enega, ne marajo hrupnih okolij in gneče, velikokrat jih zanimajo predvsem tehnične stvari, nekateri jim posvetijo ves svoj čas.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Periferna arterijska bolezen, ki ji pravijo tudi bolezen gledanja izložb, saj bolniki zaradi bolečin v nogah s težavo brez počitka prehodijo več kot 200 metrov, je pogosto spregledana bolezen, čeprav je so-kriva za približno 3000 smrti in okoli 200 amputacij okončin letno. Zato bo prav nanjo opozoril današnji prvi »Dan žil«, na katerem bo na 18 informativnih stojnicah v večjih slovenskih krajih, z meritvami in nasveti strokovnjakov mogoče izvedeti več o tej bolezni. Na znake, zelo preprosto diagnostiko, pa tudi možnosti preprečevanja in zdravljenja pa bomo opozorili tudi v tokratni Ambulanti 202.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Ob tednu boja proti raku društva bolnikov opozarjajo tudi na to, da se razmere za že obolele zadnja leta slabšajo.
Luskavica ali psoriaza, kronična vnetna bolezen z značilnimi kožnimi žarišči. V Sloveniji zanjo oboleva okoli 35.000 ljudi. Zaenkrat zagotovo vemo le, da je dedna bolezen in ni nalezljiva. Pravega vzroka za njen nastanek pa še ne poznamo, po najnovejših raziskavah naj bi bila posledica motnje imunskega sistema. Kako luskavica vpliva na kakovost življenja obolelih, kako se naučiti živeti z njo, zakaj je dobro, da se psoriatiki med seboj družijo in o bolezni pogovarjajo, je pojasnila Marija Ažman, predsednica obalne podružnice Društva psoriatikov Slovenije.
Epilepsija ostaja ena najbolj stigmatiziranih bolezni moderne družbe. Že z udomačenima imenoma kot sta božjast in padavica, Slovenci nismo imeli sreče, saj pri epilepsiji največkrat ne bog ne padanje nimata kaj dosti opraviti. Kakšne so vsakdanje preizkušnje epileptikov in kako jim zdravniki dandanes lajšajo življenje s to boleznijo?
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Med več kot 250.000 različnimi vrstami plesni le nekatere lahko ogrožajo človekovo zdravje, a tiste, ki to počno, povzročajo raznolike akutne, pa tudi trdovratne kronične bolezni. O težavah, ki jih povzročajo in nekaterih ukrepih, kako zmanjšati njihov vpliv bo v ambulanti 202 svetovala pulmologinja in alergologinja prof.dr. Ema Mušič.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Čeprav se včasih zgodi na videz manjša nezgoda, padec ali poškodba pri športu, ima lahko poškodba glave tudi zelo resne posledice. Kakšni so znaki resnejših poškodb, koliko časa po poškodbi moramo biti pozorni nanje, kako nevaren je pretres možganov in katerih znakov ne smemo spregledati pri poškodbah glave pri otrocih? Pojasnjuje Simon Herman s Kliničnega oddelka za travmatologijo Kirurške klinike UKC v Ljubljani.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Neveljaven email naslov