Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na človeških rokah živi več kot 4500 različnih vrst bakterij, samo zelo natančna higiena rok pa je lahko uspešna pri tem, da preprečimo prenos bolezni. Še posebej skrb vzbujajoče so okužbe, povezane z zdravstveno dejavnostjo. Zaradi neustrezne higiene rok med zdravstvenim osebjem se namreč letno po svetu okuži več milijonov bolnikov, samo v Evropi jih zaradi tega umre več deset tisoč. Kako lahko čiste roke rešujejo življenja in kakšen je najučinkovitejši model higiene rok?
Če privzdignete dlani in si jih ogledate, se vam morda na prvi pogled zdijo čiste. Pogled skozi mikroskop razkrije, da vam po dlaneh gomazi več sto tisoč bakterij, večina je neškodljivih, kakšne med njimi pa bi lahko povzročale nevšečnosti.
Za zadostno umivanje rok morate pod vodo porabiti vsaj 15 sekund (to je približno toliko, kot da bi v zmernem ritmu zapeli pesem Vse najboljše za te, še bolje dvakrat toliko.
“Z razkuževanjem pobijemo tiste bakterije, ki jih imamo na rokah, pri tem pa tistih odmrlih tudi ne odstranimo z rok, morebitne preživele celice pa s tem nimajo prostora za razmnoževanje,” je pojasnila raziskovalka na Kemijskem inštitutu dr. Ana Kroflič. “Če pa si umijemo roke z milom, poberemo z njih vse odmrle in v veliki meri tudi žive celice. Tiste, ki bodo preživele, pa bodo imele vse pogoje za dobro razmnoževanje, saj bodo imele naenkrat za to veliko prostora. Na enaki časovni skali bi torej na rokah po umivanju našli veliko več bakterij kot pa po razkuževanju.”
“V bolnišnicah po svetu bolnišnične okužbe vsak dan prizadenejo več kot pol milijona ljudi, s slabo higieno rok med zdravstvenim osebjem pa je letno povezanih več kot 16 milijonov smrti,” je med obiskom v Sloveniji poudaril prof. Didier Pittet, vodja programa za preprečevanje in nadzor okužb ter centra Svetovne zdravstvene organizacije za zaščito pacientov. Prav zato je Pittet pred leti zasnoval poseben ženevski model higiene rok, ki temelji na uporabi razkužila med zdravstvenim osebjem.
Darija Mušič, ki na Onkološkem inštitutu vodi enoto za bolnišnično higieno, pravi, da jim uspeva z upoštevanjem ženevskega modela v zadnjih letih veliko dosledneje zagotavljati dobro higieno rok med osebjem. Pri tem pa k budnemu spremljanju higiene rok spodbujajo tudi bolnike. “Bistveni premiki so se zgodili s problemom nastajanja rezistence na antibiotike in pa takrat, ko smo ugotovili, da so alkoholna razkužila za roke učinkovita v boju proti rezistenci. Kar zadeva upoštevanje higiene rok, so seveda medicinske sestre boljše od zdravnikov.”
Zapiski:
Si znate pravilno razkužiti roke?
Več v Ambulanti 202 ob 10:00 pic.twitter.com/BlOHlsJJrj
— Val 202 (@Val202) May 4, 2017
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Na človeških rokah živi več kot 4500 različnih vrst bakterij, samo zelo natančna higiena rok pa je lahko uspešna pri tem, da preprečimo prenos bolezni. Še posebej skrb vzbujajoče so okužbe, povezane z zdravstveno dejavnostjo. Zaradi neustrezne higiene rok med zdravstvenim osebjem se namreč letno po svetu okuži več milijonov bolnikov, samo v Evropi jih zaradi tega umre več deset tisoč. Kako lahko čiste roke rešujejo življenja in kakšen je najučinkovitejši model higiene rok?
Če privzdignete dlani in si jih ogledate, se vam morda na prvi pogled zdijo čiste. Pogled skozi mikroskop razkrije, da vam po dlaneh gomazi več sto tisoč bakterij, večina je neškodljivih, kakšne med njimi pa bi lahko povzročale nevšečnosti.
Za zadostno umivanje rok morate pod vodo porabiti vsaj 15 sekund (to je približno toliko, kot da bi v zmernem ritmu zapeli pesem Vse najboljše za te, še bolje dvakrat toliko.
“Z razkuževanjem pobijemo tiste bakterije, ki jih imamo na rokah, pri tem pa tistih odmrlih tudi ne odstranimo z rok, morebitne preživele celice pa s tem nimajo prostora za razmnoževanje,” je pojasnila raziskovalka na Kemijskem inštitutu dr. Ana Kroflič. “Če pa si umijemo roke z milom, poberemo z njih vse odmrle in v veliki meri tudi žive celice. Tiste, ki bodo preživele, pa bodo imele vse pogoje za dobro razmnoževanje, saj bodo imele naenkrat za to veliko prostora. Na enaki časovni skali bi torej na rokah po umivanju našli veliko več bakterij kot pa po razkuževanju.”
“V bolnišnicah po svetu bolnišnične okužbe vsak dan prizadenejo več kot pol milijona ljudi, s slabo higieno rok med zdravstvenim osebjem pa je letno povezanih več kot 16 milijonov smrti,” je med obiskom v Sloveniji poudaril prof. Didier Pittet, vodja programa za preprečevanje in nadzor okužb ter centra Svetovne zdravstvene organizacije za zaščito pacientov. Prav zato je Pittet pred leti zasnoval poseben ženevski model higiene rok, ki temelji na uporabi razkužila med zdravstvenim osebjem.
Darija Mušič, ki na Onkološkem inštitutu vodi enoto za bolnišnično higieno, pravi, da jim uspeva z upoštevanjem ženevskega modela v zadnjih letih veliko dosledneje zagotavljati dobro higieno rok med osebjem. Pri tem pa k budnemu spremljanju higiene rok spodbujajo tudi bolnike. “Bistveni premiki so se zgodili s problemom nastajanja rezistence na antibiotike in pa takrat, ko smo ugotovili, da so alkoholna razkužila za roke učinkovita v boju proti rezistenci. Kar zadeva upoštevanje higiene rok, so seveda medicinske sestre boljše od zdravnikov.”
Zapiski:
Si znate pravilno razkužiti roke?
Več v Ambulanti 202 ob 10:00 pic.twitter.com/BlOHlsJJrj
— Val 202 (@Val202) May 4, 2017
Neveljaven email naslov