Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Že prek žličke ali dude lahko otroka okužimo z nevarno bakterijo

08.06.2017

Število obolelih za enim najpogostejših in najtežje ozdravljivih rakov pri nas bi lahko drastično zmanjšali z zelo preprostim, a pravočasnim presejalnim testom, so prepričani strokovnjaki. Bakterijo, ki je odgovorna za skoraj 90 odstotkov primerov raka na želodcu, je namreč mogoče odkriti s preprostim krvnim testom oz. s testiranjem izdihanega zraka: če bi tak test opravljali že pri najstnikih, bi rešili več sto življenj letno.

Pravočasno sistemsko odkrivanje bakterije pri srednješolcih bi lahko drastično zmanjšalo smrtnost zaradi raka na želodcu

Zagotovo je kar 89 odstotkov rakov želodca povezanih s prisotnostjo bakterije Helicobacter pylori, s katero je po ocenah okuženih do pol milijona državljanov. Če bi jo pravočasno odkrili in zdravili, bi se močno zmanjšalo tako število obolelih, teh je vsako leto na novo odkritih vsaj 470, in umrlih. Smrtnost namreč presega 70 odstotkov, saj je večina takšnih malignih tvorb odkrita prepozno,” navaja argumente predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo prof. dr. Bojan Tepeš.

Zato slovenski gastroenterologi te dni, ko v Ljubljani poteka 4. mednarodni kongres, znova predlagajo uvedbo posebnega presejalnega testiranja po vzoru programov ZORA, DORA in SVIT, s katerim bi obolevnost za rakom na želodcu lahko vsaj prepolovili.

Ob sicer že utečenem sistematskem zdravniškem pregledu bi dijakom odvzeli le še dodaten vzorček krvi, ki bi pokazal, ali je v telesu prisotna bakterija. Če je, bi jo pozdravili z antibiotiki in s tem preprečili številne bolezni, ne le rakavih, število teh pa bi lahko v desetletju ali dveh več kot prepolovili.

Z bakterijo Helicobacter pylori je v Sloveniji okužena vsaj četrtina prebivalstva: vsak peti otrok oz. mladostnik, po najnovejših podatkih pa tudi precej več kot polovica ljudi, starih med 50 in 74.

A tudi ti so se po večini okužili že v otroštvu, pojasnjuje predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo ljubljanskega kliničnega centra prof. dr. Borut Štabuc: “Ker je bakterija med starejšo populacijo zelo razširjena, jo ti zlahka prenesejo na otroke, dovolj je že, da obliznejo žličko, s katero ga hranijo, ali v svojih ustih očistijo otrokovo dudo, ki je denimo padla na tla.”

A čeprav res velika večina okužb nastane zgodaj v otroštvu, dr. Borut Štabuc opozarja, da nikakor ne gre hiteti s testiranjem in odstranjevanjem bakterije za vsako ceno že pri majhnih otrocih, saj ni povsem jasno, ali ima morda ta ista bakterija v človekovi mikrobioti tudi kakšno drugo, pozitivno vlogo, kot so jo denimo odkrili pri nekaterih živalih in bi med razvojem telesa z njenim odstranjevanjem morda povzročili tudi kaj škode. Zato je starost 18 let povsem primerna.

Prav tako meni, da je nekaj zadržanosti smiselne tudi pri odraslih: “Če bakterijsko okužbo odkrijemo, jo vselej tudi zdravimo. Vendar pa ni smiselno, da ljudje odhajajo na preglede, če nimajo sploh nikakršnih zdravstvenih težav. Če pa težave z bolečinami v zgornjem delu trebuha, s spahovanjem, napihnjenostjo in podobnimi simptomi obstajajo, je temeljitejši pregled zagotovo priporočljiv, sploh za starejše od trideset ali petintrideset let. Težave je treba vzeti resno in odkriti vzroke zanje.”

Usoda uvedbe presejalnega programa za iskanje te nevarne bakterije je že podprl pristojni razširjeni strokovni kolegij, kmalu ga bo preučil še zdravstveni svet: če ga odobri tudi ta, pa bo končno odločitev o tem sprejela Zdravstvena zavarovalnica, ki bo morala tak preventivni program tudi plačati.

Ob idealnem poteku teh postopkov bi tak presejalni program lahko uvedli čez dobri dve leti.


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Že prek žličke ali dude lahko otroka okužimo z nevarno bakterijo

08.06.2017

Število obolelih za enim najpogostejših in najtežje ozdravljivih rakov pri nas bi lahko drastično zmanjšali z zelo preprostim, a pravočasnim presejalnim testom, so prepričani strokovnjaki. Bakterijo, ki je odgovorna za skoraj 90 odstotkov primerov raka na želodcu, je namreč mogoče odkriti s preprostim krvnim testom oz. s testiranjem izdihanega zraka: če bi tak test opravljali že pri najstnikih, bi rešili več sto življenj letno.

Pravočasno sistemsko odkrivanje bakterije pri srednješolcih bi lahko drastično zmanjšalo smrtnost zaradi raka na želodcu

Zagotovo je kar 89 odstotkov rakov želodca povezanih s prisotnostjo bakterije Helicobacter pylori, s katero je po ocenah okuženih do pol milijona državljanov. Če bi jo pravočasno odkrili in zdravili, bi se močno zmanjšalo tako število obolelih, teh je vsako leto na novo odkritih vsaj 470, in umrlih. Smrtnost namreč presega 70 odstotkov, saj je večina takšnih malignih tvorb odkrita prepozno,” navaja argumente predsednik Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo prof. dr. Bojan Tepeš.

Zato slovenski gastroenterologi te dni, ko v Ljubljani poteka 4. mednarodni kongres, znova predlagajo uvedbo posebnega presejalnega testiranja po vzoru programov ZORA, DORA in SVIT, s katerim bi obolevnost za rakom na želodcu lahko vsaj prepolovili.

Ob sicer že utečenem sistematskem zdravniškem pregledu bi dijakom odvzeli le še dodaten vzorček krvi, ki bi pokazal, ali je v telesu prisotna bakterija. Če je, bi jo pozdravili z antibiotiki in s tem preprečili številne bolezni, ne le rakavih, število teh pa bi lahko v desetletju ali dveh več kot prepolovili.

Z bakterijo Helicobacter pylori je v Sloveniji okužena vsaj četrtina prebivalstva: vsak peti otrok oz. mladostnik, po najnovejših podatkih pa tudi precej več kot polovica ljudi, starih med 50 in 74.

A tudi ti so se po večini okužili že v otroštvu, pojasnjuje predstojnik kliničnega oddelka za gastroenterologijo ljubljanskega kliničnega centra prof. dr. Borut Štabuc: “Ker je bakterija med starejšo populacijo zelo razširjena, jo ti zlahka prenesejo na otroke, dovolj je že, da obliznejo žličko, s katero ga hranijo, ali v svojih ustih očistijo otrokovo dudo, ki je denimo padla na tla.”

A čeprav res velika večina okužb nastane zgodaj v otroštvu, dr. Borut Štabuc opozarja, da nikakor ne gre hiteti s testiranjem in odstranjevanjem bakterije za vsako ceno že pri majhnih otrocih, saj ni povsem jasno, ali ima morda ta ista bakterija v človekovi mikrobioti tudi kakšno drugo, pozitivno vlogo, kot so jo denimo odkrili pri nekaterih živalih in bi med razvojem telesa z njenim odstranjevanjem morda povzročili tudi kaj škode. Zato je starost 18 let povsem primerna.

Prav tako meni, da je nekaj zadržanosti smiselne tudi pri odraslih: “Če bakterijsko okužbo odkrijemo, jo vselej tudi zdravimo. Vendar pa ni smiselno, da ljudje odhajajo na preglede, če nimajo sploh nikakršnih zdravstvenih težav. Če pa težave z bolečinami v zgornjem delu trebuha, s spahovanjem, napihnjenostjo in podobnimi simptomi obstajajo, je temeljitejši pregled zagotovo priporočljiv, sploh za starejše od trideset ali petintrideset let. Težave je treba vzeti resno in odkriti vzroke zanje.”

Usoda uvedbe presejalnega programa za iskanje te nevarne bakterije je že podprl pristojni razširjeni strokovni kolegij, kmalu ga bo preučil še zdravstveni svet: če ga odobri tudi ta, pa bo končno odločitev o tem sprejela Zdravstvena zavarovalnica, ki bo morala tak preventivni program tudi plačati.

Ob idealnem poteku teh postopkov bi tak presejalni program lahko uvedli čez dobri dve leti.


18.09.2014

Levkemija - čedalje bolj le kronična bolezen

Krvni raki so le ena od vrste rakavih obolenj, na katere opozarjajo tudi posamezni t.i. mednarodni dnevi. Ta teden smo že obeležili svetovni dan limfoma, v ponedeljek bo tak dan še posebej opozarjal na kronično mieloično levkemijo KML, eno od vrst krvnega raka.


11.09.2014

Samomor

Samomor, tudi stigma?


04.09.2014

Vrhunski šport kot obšolska dejavnost

V teh dneh starši svojim otrokom polnijo urnike tudi z obšolskimi dejavnostmi in mnogi želijo mednje vključili tudi šport. Toda ponudbe splošne vadbe skorajda ni več, izbira je vse bolj specializirana, starši in trenerji pa vse bolj usmerjeni v čim prejšnjo dosego dobrih ali kar vrhunskih rezultatov. Prinaša zelo zgodnje odkrivanje športnih talentov prednosti in boljše možnosti za vrhunske rezultate? Kolikšna je verjetnost za poškodbe in kakšne pasti se še skrivajo v prezgodnji izbiri enega samega športa ter preveliki vnemi v doseganju vrhunskih rezultatov, opozarjamo v tokratni Ambulanti 202.


28.08.2014

ALS

Svetovni splet je od sredine julija poln akcij polivanja z ledeno mrzlo vodo, ob čemer huda bolezen, ki ji je izziv namenjen, bolj ali manj ostaja uganka. Amiotrofična lateralna skleroza ali krajše ALS vpliva na usihanje mišic in povzroča hudo obliko hromosti, bolnikom pa po diagnozi v povprečju preostanejo le tri leta življenja.


21.08.2014

Neplodnost

Tokrat zgodba o neplodnosti – težavi, ki jo ima vsak šesti par, a o kateri spregovorijo redki. Zgodbo Katje in Jureta predstavljamo v tokratni Ambulanti 202.


14.08.2014

Življenje po možganski kapi

Jan Šilec je študent, od malih nog je igral košarko, v minulih letih pa ga je zasvojilo zlasti petje v a capella skupinah. Svoje življenje, se rad pošali, zdaj deli na dve obdobji: PMK in PMK – pred možgansko kapjo in po možganski kapi. “Pozabim, dokler se ne vstanem iz postelje, ker se pač ne morem normalno vstati,« opisuje Jan, ki pred možgansko kapjo, ki ga je presenetila pri 24. letih, nikoli ni imel zdravstvenih težav: »Nikoli v življenju me ni bolela niti glava.”


07.08.2014

Kardiomiopatija

Miha je bil vrhunski veslač, udeleženec treh olimpijskih iger, ko je nenadoma moral končati svojo športno pot, saj je zaradi intenzivnih treningov srčna mišica imela povsem bolezensko sliko. Miha Pirih zato po svoji izkušnji s kardiomiopatijo opozarja, da vrhunski šport včasih zahteva res visok davek.


31.07.2014

Aljaževa zgodba: spondiloartritis

Vrsto let, ko so ga boleli sklepi, predvsem pa hrbtenica, danes 21-letni Aljaž, ni vedel, da je pravzaprav revma tista, ki mu povzroča vse hujše težave.


24.07.2014

Simon Šerbinek o življenju po nesreči

Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.


17.07.2014

Multipla skleroza - bolezen tisočerih obrazov

“Moja babica je drugačna” je drobna slikanica, ki sta jo skupaj ustvarili babica Slavica Jaušovec in njena takrat šestletna vnukinja Lena. Napisana je tudi zato, da bi Lena in njeni vrstniki lažje razumela babičino bolezen – multiplo sklerozo.


10.07.2014

Moje življenje po raku

Kako se spopasti z diagnozo rak, kakšna čustva so prisotna ob premagovanju takšne bolezni in kako se spremeni življenje po ozdravitvi, nam bo zaupal 27-letni absolvent arhitekture Staš Mitrovič, ki je pred dvema letoma premagal raka na debelem črevesu


03.07.2014

Živeti z bipolarno motnjo

Mariborčanka Marija Požlep že 20 let živi z bipolarno motnjo. Življenje, zaznamovano z boleznijo je polno vzponov in padcev, pa tudi strahu, nerazumevanja bolezni in stigme, ki jo posledice take bolezni prinašajo. Tudi zato, da bi ljudje to bolezen bolje razumeli in lažje sprejemali, bo o njej spregovorila v Ambulanti 202.


26.06.2014

Kaj bi možgani morali vedeti o možganih?

Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.


26.06.2014

Kaj bi možgani morali vedeti o možganih?

Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.


12.06.2014

Zdravi na dopust(u)

Skrbno načrtovanje dopusta, krajših ali daljših potovanj, lahko prepreči marsikatero zdravstveno nevšečnost. Na katere težave moramo biti pripravljeni, kako lahko preprečimo tveganja za okužbe, kaj je nepogrešljivo v potovalni lekarni, kakšni so preventivni zdravstveni ukrepi.


19.06.2014

Bigoreksija

Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.


19.06.2014

Bigoreksija

Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.


05.06.2014

Odstranjevanje tetovaž

Odstranjevanje tetovaž postaja ponekod po svetu že donosnejši posel kot samo tetoviranje. Čeprav je uspešnost odstranjevanja odvisna od številnih dejavnikov, so tudi najbolj uspešne in preizkušene metode pomankljive.


29.05.2014

Elektronska cigareta – res manj nezdrava?

Je elektronska cigareta res veliko manj škodljiva od tobačnega izvirnika, ali pa je le ena od še vedno škodljivih vzporednic kadilski razvadi?


22.05.2014

Bo amalgam kmalu preteklost?

“Izkušnje, ki jih imam v kliniki, kažejo, da praktično ni človeka brez plombe oziroma zalivke,” ocenjuje Sebastijan Perko, zobozdravnik, ki je na Institutu Jožefa Stefana doktoriral iz materialov, natančneje iz keramike. Ko ga povprašamo o povprečnem številu zalivk na osebo, se ustavi pri štirih, petih, a to je le subjektivna ocena, doda, pridobljena na približno 1000 pacientih.


Stran 13 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov