Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nenehen stres, hitenje, večopravilnost, dokazovanje, da zmoremo vse in še več in tudi zahteve z vseh koncev, da je vse mogoče, če le dovolj garaš, vse več ljudi peljejo v hude stiske, mnoge tudi v izgorelost. Zato so se pri Zavodu Med.over.net, ki vrsto let ponuja brezplačne forume, na katerih svetujejo številni strokovnjaki, odločili, da bodo s posebno akcijo "Ustavi se" ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom. Na spletni strani ustavi.se lahko na njihov virtualni števec tako simbolično dodate minuto svojega časa in s tem podprete akcijo. Predvsem pa naj ta minuta ne ostane le simbolična, pač pa naj o povod za razmislek o tem, ali se res ne bi dalo drugače. Doslej je bilo za ta namen podarjenih že več kot 493.000 minut.
Celotni akciji pa bo od danes naprej ritem dajala tudi neke vrste himna akcije z naslovom Dej se ustav, tekst je namreč prav za to akcijo spisal ambasador in podpornik akcije Nipke, glasbo in aranžma je dodal Damjan Jović.
Izgorelost ima neštete simptome in jemlje velik davek
Medtem ko utrujenost in izčrpanost lahko ozdravimo že nekaj dnevi počitka in regeneracije, je izgorelost -s številnimi telesnimi posledicami- stanje, iz katerega se ne izvijemo kar mimogrede. To zdaj ve tudi zdravnica, psihiatrinja in psihoterapevtka Daniela Fiket: s pridnostjo in prizadevnostjo, značilno že za študente medicine in za zdravnike, ob perfekcionizmu in ob strahu za materialno prihodnost svoje družine s tremi majhnimi otroki, so se njene težave kopičile vse dokler pristala na invalidskem vozičku. Zdaj tudi s temi izkušnjami iz pasti izgorelosti pomaga drugim.
“Moje telo se je tako uprlo, da se nisem mogla več premakniti! Dolgoročna rešitev ni v zdravilih, ampak da spremenimo vedenjske vzorce, ki so do izgorelosti pripeljali.“
Tudi z njeno zgodbo se Val 202 kot medijski partner pridružuje akciji Ustavi se Zavoda Med.Over.Net, na katerem naša sogovornica brezplačno svetuje na forumih “Psihiatrija” in “Zasvojenost in pomoč”. Za akcijo, ki si prizadeva ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom, je Nipke napisal tudi himno “Dej se ustav”.
Besedilo: Boštjan Nipič / Glasba in aranžma: Damjan Jović / Kitara: Leon Žunec
Tok tega narest morm,
sej mi prija, tale lajf se odvija na fast forward,
pizderija, ampak zmeri je vajb da jst zmorm,
ker me ubija, »če ne morm bit the best, lej, dobr ni izbira, zame,
ker »če ne bom sam, kdo bo investeru vame,
pozn grem dam, ne pustim da me večer uzame,
ne jem u meru hrane, skos se mi mudi,
klici en za drugim, fak, telefon mi skos zvoni,
frendi mi praujo model, kdaj boš začilu kej,
še mami vidm sam u nedeljo na kosilu, lej,
in dons sm spet jedu sam en obrok, vem da večerje nam,
niti ne vem več ker je dan,
a loh, zmer je plan,
ta čs hitr beži, zato si bom skreeru sam, k otrok,
naredu skok u neznano, zadihu spontano,
uživu u trenutku, ker je sonce nad mano
Ref:
In k mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,
Sam seb rečm “dej se ustau”
Zbudim se, okn odprt, prepih, sede mi tale vonj,
dubu navdih, spet tale telefon, svira,
nebom pustu, da me potegne iz đira,
namest da pobegnm, dons izbiram,
dons izbiram otroka u seb,
zavestno, postavlam sebe na prvo mesto, globok u seb
čutm čs za spremembo,
Čs, da se uprašam kam grem, kaj mi je zares pomembno,
zakaj se matram, kaj sploh pomen to da ti rata,
in kaj če mi ne rata,
kakšn je moj vrednostni sistem, in a je vredn tega časa,
morm bit iskren, zato ker čs ne prizanaša,
in kaj pomaga ti uspeh da si bogt,
in kaj sm jes, brez ljudi k jih mam rd,
in k bom vedu se bom nehu spraševt,
do takrt, do takrt , do takrt pa….
Ref:
Kadar mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,
Sam seb rečm “dej se ustau”.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Nenehen stres, hitenje, večopravilnost, dokazovanje, da zmoremo vse in še več in tudi zahteve z vseh koncev, da je vse mogoče, če le dovolj garaš, vse več ljudi peljejo v hude stiske, mnoge tudi v izgorelost. Zato so se pri Zavodu Med.over.net, ki vrsto let ponuja brezplačne forume, na katerih svetujejo številni strokovnjaki, odločili, da bodo s posebno akcijo "Ustavi se" ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom. Na spletni strani ustavi.se lahko na njihov virtualni števec tako simbolično dodate minuto svojega časa in s tem podprete akcijo. Predvsem pa naj ta minuta ne ostane le simbolična, pač pa naj o povod za razmislek o tem, ali se res ne bi dalo drugače. Doslej je bilo za ta namen podarjenih že več kot 493.000 minut.
Celotni akciji pa bo od danes naprej ritem dajala tudi neke vrste himna akcije z naslovom Dej se ustav, tekst je namreč prav za to akcijo spisal ambasador in podpornik akcije Nipke, glasbo in aranžma je dodal Damjan Jović.
Izgorelost ima neštete simptome in jemlje velik davek
Medtem ko utrujenost in izčrpanost lahko ozdravimo že nekaj dnevi počitka in regeneracije, je izgorelost -s številnimi telesnimi posledicami- stanje, iz katerega se ne izvijemo kar mimogrede. To zdaj ve tudi zdravnica, psihiatrinja in psihoterapevtka Daniela Fiket: s pridnostjo in prizadevnostjo, značilno že za študente medicine in za zdravnike, ob perfekcionizmu in ob strahu za materialno prihodnost svoje družine s tremi majhnimi otroki, so se njene težave kopičile vse dokler pristala na invalidskem vozičku. Zdaj tudi s temi izkušnjami iz pasti izgorelosti pomaga drugim.
“Moje telo se je tako uprlo, da se nisem mogla več premakniti! Dolgoročna rešitev ni v zdravilih, ampak da spremenimo vedenjske vzorce, ki so do izgorelosti pripeljali.“
Tudi z njeno zgodbo se Val 202 kot medijski partner pridružuje akciji Ustavi se Zavoda Med.Over.Net, na katerem naša sogovornica brezplačno svetuje na forumih “Psihiatrija” in “Zasvojenost in pomoč”. Za akcijo, ki si prizadeva ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom, je Nipke napisal tudi himno “Dej se ustav”.
Besedilo: Boštjan Nipič / Glasba in aranžma: Damjan Jović / Kitara: Leon Žunec
Tok tega narest morm,
sej mi prija, tale lajf se odvija na fast forward,
pizderija, ampak zmeri je vajb da jst zmorm,
ker me ubija, »če ne morm bit the best, lej, dobr ni izbira, zame,
ker »če ne bom sam, kdo bo investeru vame,
pozn grem dam, ne pustim da me večer uzame,
ne jem u meru hrane, skos se mi mudi,
klici en za drugim, fak, telefon mi skos zvoni,
frendi mi praujo model, kdaj boš začilu kej,
še mami vidm sam u nedeljo na kosilu, lej,
in dons sm spet jedu sam en obrok, vem da večerje nam,
niti ne vem več ker je dan,
a loh, zmer je plan,
ta čs hitr beži, zato si bom skreeru sam, k otrok,
naredu skok u neznano, zadihu spontano,
uživu u trenutku, ker je sonce nad mano
Ref:
In k mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,
Sam seb rečm “dej se ustau”
Zbudim se, okn odprt, prepih, sede mi tale vonj,
dubu navdih, spet tale telefon, svira,
nebom pustu, da me potegne iz đira,
namest da pobegnm, dons izbiram,
dons izbiram otroka u seb,
zavestno, postavlam sebe na prvo mesto, globok u seb
čutm čs za spremembo,
Čs, da se uprašam kam grem, kaj mi je zares pomembno,
zakaj se matram, kaj sploh pomen to da ti rata,
in kaj če mi ne rata,
kakšn je moj vrednostni sistem, in a je vredn tega časa,
morm bit iskren, zato ker čs ne prizanaša,
in kaj pomaga ti uspeh da si bogt,
in kaj sm jes, brez ljudi k jih mam rd,
in k bom vedu se bom nehu spraševt,
do takrt, do takrt , do takrt pa….
Ref:
Kadar mi blok dela senco,
jst splezam gor na streho,
in se zaderm na glas ( zaderm na glas )
da slišm svoj echo,
hočm slišat da živim,
predn se prepozn zbudim,
nočm da gre lajf lajf mim,
Sam seb rečm “dej se ustau”.
Kako v domačem okolju prepoznati težave otrok, ki so posledica stresa, kako ukrepati, da ne obremenijo njihovega duševnega zdravja in kako opremiti otroka, da bo stresne dogodke prepoznal in se znal odzvati nanje? V drugem delu nove serije Na podstrešju se pogovorjamo s psihiatrinjo Mojco Zvezdano Dernovšek.
V novi seriji oddaj Na podstrešju se bomo zadržali med čustvenimi in duševnimi stiskami otrok in mladostnikov. Kako zgraditi podporno, varno družinsko okolje in ustvariti temelje za zdrav čustven razvoj otroka ter zmanjšati tveganje za razvoj vedenjskih in duševnih težav? Kako opremiti otroka, da se razvije v funkcionalno osebo z zdravo samopodobo? Danila Hradil Kuplen gosti kliničnega psihologa dr. Aleksandra Zadela.
Kako prepoznati vedenja, ki so povezana z odklanjanjem šole in kako otroku pomagati v čustvenih stiskah, ki se odražajo kot anksioznost, depresivnost, izbruhi trme in besa?
Pandemija in razmere v družbi poglabljajo duševne stiske. Posebej pri mladostnikih utegnejo biti hujša težava, saj za svoj razvoj potrebuejojo občutek pripadnosti, ki pa ga dobijo s socialno interakcijo. Navajeni so bili, da pripadajo svojemu krogu vrstnikov, da so se lahko družili in dobivali nove izkušnje. Te so jim zdaj omejene, opozarja klinični psiholog dr. Tristan Rigler.
Psiholog Aleksander Zadel o šolskem letu, ki ga je zaznamovala pandemija. Kako ocene, učni uspeh in sporočila učiteljev vplivajo na samopodobo tistih, ki se šolajo? Kako se nanje odzivajo učenci in kako njihovi starši?
S psihologom Aleksandrom Zadelom o vzdrževanju ravnovesja v zahtevnih časih.
V drugi oddaji o empatiji z gledišča nevroznanosti in psihologije Zvezdan Pirtošek in Miran Možina razmišljata o vprašanju, ali družba, v kateri živimo, postaja čedalje manj empatična in sočutna.
V družbi, ki jo poganja storilnost, ki zapoveduje uspeh in ki ustvarja individualiste, so nove življenjske razmere v epidemiji obudile spoznanje, da potrebujemo drug drugega. Potencial za empatijo je v vseh, a ni nujno, da jo bomo vsi razvili. O empatiji in sočutju z gledišča nevroznanosti in psihologije. Sogovornika: psihiater Miran Možina in nevrolog Zvezdan Pirtošek.
Psihiatrinja asis. dr. Karin Sernec in klinični psiholog dr. Tristan Rigler o tem, da če ni jasnih meja, se otrok ne počuti varnega, in če ni varnosti, ne zgradi zdrave samopodobe
Ta čas na strokovnjake za duševno zdravje pogosto naslavljamo vprašanja o vplivu novonastalih razmer na naše počutje, zdravje, na duševno kondicijo.Tudi minula valovska oddaja Na podstrešju je sledila tem vprašanjem. Osrednja tema današnje so spremembe. Razmere, v katerih smo se znašli in osamitev, iz katere smo izstopili, so namreč marsikoga opremile z novimi spoznanji, z željo po spremembah, prevrednotenju vrednot, spremembi prioritet. Sogovornika Danile Hradil Kuplen sta urednik in publicist Aljoša Harlamov in psihiatrinja Mojca Zvezdanana Dernovšek.
Potem ko smo v novembrskih oddajah Na podstrešju preverjali, kako na porast duševnih motenj vpliva družba s svojimi zahtevami, opozarjali na podcenjevanje stresa, iskali razloge za anksioznost in depresijo, se zdaj posvečamu času, ki ga je zaznamovala pandemija ter v naša življenja vnesla še več tesnobe in negotovosti. Kako razmere, v katerih smo se znašli, vplivajo na duševno zdravje in kako se odzivamo nanje? Kako ta čas doživlja Matej in kako o njem razmišlja psihiater in psihoterapevt Miran Možina, v oddaji na Podstrešju.
Če privzdignete dlani in si jih ogledate, se vam morda na prvi pogled zdijo čiste. Pogled skozi mikroskop razkrije, da vam po dlaneh gomazi več sto tisoč bakterij in virusov, večina je neškodljivih, kakšne med njimi pa bi lahko povzročale nevšečnosti. Za zadostno umivanje rok morate pod vodo porabiti vsaj 15 sekund, pomembno je tudi, da si jih ustrezno posušite. Če želite opraviti res temeljito čiščenje rok, strokovnjaki priporočajo razkužilo.
V seriji Na podstrešju predstavljamo orodja, ki utegnejo olajšati pot iz primeža razpoloženjskih in duševnih motenj: Čuječnost in meditacija.
Čeprav se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe, čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. A bodimo pozorni, če tako počutje traja več kot dva tedna, večji del dneva in nas začne ovirati v vsakdanjem življenju! V oddaji Na podstrešju sta o anksioznosti in depresiji govorila soustanoviteljica društva DAM Emanuela Malačič Kladnik in psihiater in psihoterapevt Miran Možina. Oddajo je pripravila Danila Hradil Kuplen.
Ustavite konje, kdaj pa kdaj, čeprav je delo prvenstveni vir vašega zadovoljstva. Če ob ponedeljkih, po prostem koncu tedna, prihajate na delo utrujeni, je to resen znak za alarm! Ko vam stres odnaša spanje, energijo in prosti čas, ko stres obvlada vaše življenje, utegne biti prepozno! Gostji Danile Hradil Kuplen sta bili psihiatrinja prof. Mojca Zvezdana Dernovšek in psihologinja dr. Eva Boštjančič.
Čustva, občutki, ranljivost, negotovost. Tesnoba, depresija, stres in izgorelost. Pritiski družbe in zagate posameznika, preventiva in kurativa. O stiskah človeka se pogovarjamo v štiridelni seriji oddaj Na podstrešju. Prvi gost je bil psihiater in psihoterapevt dr. Miran Možina, ki je spregovoril tudi o pritiskih družbe, ki želi, da živimo v strahu: "Strah imamo vgrajen v živčni sistem, to je alarmna funkcija prepoznavanja stalne nevarnosti. Sistem neprenehoma deluje, a se ga ne zavedamo. Čim pa pride dražljaj, vizualni, slušni, se sistem aktivira in strah prevlada nad vsem." V sodobnem času se človek vseskozi sooča s pričakovanji, da bo pri svojem življenju, pri delu, uspešen. Če je neuspešen, si je sam kriv. "Mnogokrat je uspeh v prvem planu, če ti ne gre, si v delo vložil premalo truda. To je šlo predaleč," pravi dr. Miran Možina in doda: "Spomnim se mlade ženske, ki je prišla v svet dela z nekimi ideali, a je bila ob soočenju s kruto realnostjo razočarana. Stiskanje, odpuščanje delavcev, vse večje obremenitve. Ni si želela življenja podrediti službi, s čimer pa se danes sooča vse več zaposlenih, ki so sposobni." Pogovor je pripravila Danila Hradil Kuplen.
Oktobra se na Valu 202 pridružujemo tekaški vnemi, ki bo v državi dosegla vrhunec konec meseca z Ljubljanskim maratonom, največjo tekaško prireditvijo v Sloveniji. A da o teku ne bomo govorili le med studijskimi zidovi, smo se odločili, da gremo ven, na prave tekaške proge in skupaj z našimi poslušalci in sledilci v enem mesecu osvojimo osnovno tekaško znanje ter vse ključne informacije, ki jih mora imeti rekreativni tekač začetnik. Prva postaja je bila ta ponedeljek pri Koseškem bajerju v Ljubljani, kjer se je zbrala številčno zela lepa tekaška skupina, kako je bilo, pa zdajle Maja Ratej in Jure Jeromen.
"Začelo se je povsem nedolžno, bolel me je trebuh. Tretji dan se je stanje nenadoma poslabšalo, izkazalo se je, da mi življenje visi na nitki. Od tam naprej se ne spomnim ničesar več, sledilo je 37 dni kome in nato še skoraj mesec bivanja na intenzivni negi. Brez naprav, ki so več kot mesec dni nadomeščale moje srce in pljuča, me ne bi bilo," se takrat 25-letna študentka spominja boja za svoje življenje pred osmimi leti.
V središču letošnjega tedna mobilnosti je poziv k hoji, ki naj postane redna spremljevalka naših vsakdanjih opravkov. Slovenci po podatkih Statističnega urada v povprečju hodijo pol ure na dan, pri tem pa so ženske nekoliko dejavnejše kot moški. Zakaj je hoja koristna za zdravje in blagodejno vpliva na naše duševno počutje ter za katere družbene skupine je še posebej priporočljiva? Naš gost bo dr. Aleš Dolenec s Fakultete za šport v Ljubljani.
Na svetovnem prvenstvu v kajaku na mirnih vodah je Slovenija prvič osvojila dve kolajni na enem tekmovanju. V dvosedu sta srebro in bron osvojili Špela Ponomarenko Janič in Anja Osterman. Pri tem uspehu še posebej izstopa zgodba Špele, ki je do odličja na svetovnem prvenstvu priveslala le 10 mesecev po rojstvu hčerke. O tem, kako združuje materinstvo in vrhunski šport, se je s Špelo Ponomarenko Janič pogovarjal Franci Pavšer.
Neveljaven email naslov