Vse pogosteje se zaposleni v slovenskih zdravstvenih ustanovah pri svojem delu srečujejo z osebami, ki govorijo njim nepoznane jezike in se soočajo z jezikovnimi in kulturnimi nesporazumi. Za premagovanje teh težav so pomembne tudi t.i. kulturne kompetence , ki so v tujini že dolgo pomemben del usposabljanja zdravstvenih delavcev, pri nas pa je komunikacija povsem prepuščena le iznajdljivosti zdravstvenega osebja oz. možnostim pacientov, da s seboj pripeljejo nekoga, ki je dovolj vešč obeh jezikov. Kako bo vsem naštetim odslej vsaj v osnovnem komuniciranju lahko v pomoč poseben spletni priročnik v 8 jezikih, pojasnimo v Ambulanti 202.

Zdravstveni delavci se vse pogosteje soočajo z jezikovnimi in kulturnimi nesporazumi, trajnih sistemskih rešitev še ni

Vse pogosteje se zaposleni v slovenskih zdravstvenih ustanovah pri svojem delu srečujejo z osebami, ki govorijo njim nepoznane jezike in se soočajo z jezikovnimi in kulturnimi nesporazumi. Čeprav se jih trudijo premostiti s spremljevalci ali s sodelavci iz zdravstvenih vrst, ki govorijo jezike pacientov, taka rešitev ni vselej na voljo in je včasih tudi etično močno sporna, odločitve na podlagi slabe komunikacije pa so lahko tudi usodne, opozarja družinska zdravnica Ana Zamrnik Kolenbrant iz ZD Velenje.

Zato je skupina strokovnjakov oblikovala 8-jezični priročnik, namenjen sporazumevanju pri manj zapletenih zdravstvenih težavah, ki pa je lahko le obliž za vsakodnevne težave in kažipot za iskanje trajnih sistemskih rešitev, meni ena od nosilk projekta Multilingual health, izredna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Urška Čebron Lipovec.