Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 %. Najbolj se je povečala med mladostniki med 15. in 19. letom starosti, za kar 73 % , močno, za kar 43-odstotkov je narasla poraba antidepresivov, poraba psihostimulansov pa kar za 88 odstotkov. V tem času se je na primarni zdravstveni ravni število obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za več kot četrtino, v specialistični ambulantah se je število takih obravnav povečalo za več kot 70 odstotkov, največ v skupini med 15 in 19 letom starosti. Najpogosteje so pomoč poiskali zaradi motenj prehranjevanja, drugih anksioznih motenj ter motenj vedenja in čustvovanja, kažejo podatki najnovejše publikacije NIJZ. A ne gre le za to, da so čakalne dobe na strokovno pomoč neznosno dolge: težava je tudi v drugih vidikih dostopnosti. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so zato s pomočjo več kot 130 mladostnikov naredili raziskavo o dostopnosti, v kateri jih je bolj kot same čakalne dobe zanimalo, kako so pomoč sprejeli in ali jim je ponujena oblika pomoči sploh lahko pomagala iz stisk in težav.

Mladi najpogosteje poiščejo pomoč zaradi motenj prehranjevanja, drugih anksioznih motenj ter motenj vedenja in čustvovanja

Izrazit porast izdanih receptov za zdravila otrokom in mladostnikom v duševni stiski, naraščajoče število obiskov ambulant, a tudi tistih, ki dolge mesece čakajo na pomoč, kaže, da je v skrbi za duševno zdravje mladih ogromno težav. Dodatna je še ta, da mladostniki, ki pomoč le dobijo, s to pogosto niso zadovoljni, saj ni prilagojena njihovim potrebam in je zato manj učinkovita.

Poraba zdravil za zdravljenje duševnih in vedenjskih motenj pri osebah, mlajših od 20 let, se je v obdobju od leta 2008 do leta 2015 povečala za 48 odstotkov. Najbolj se je povečala med mladostniki med 15. in 19. letom starosti, za kar 73 odstotkov. V tem času se je na primarni zdravstveni ravni število obravnav otrok in mladostnikov zaradi duševnih in vedenjskih motenj povečalo za več kot četrtino. Najpogosteje so pomoč poiskali zaradi  motenj prehranjevanja, drugih anksioznih motenj  ter motenj vedenja in čustvovanja, kažejo podatki najnovejše publikacije NIJZ.

A ne gre le za to, da so čakalne dobe na strokovno pomoč neznosno dolge: težava je tudi v drugih vidikih dostopnosti.  Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani so zato  s pomočjo več kot 130 mladostnikov  naredili raziskavo o dostopnosti, v kateri jih je bolj kot same čakalne dobe zanimalo, kako so pomoč sprejeli in ali jim je  ponujena oblika pomoči sploh lahko pomagala  iz stisk in težav. Gostji ambulante sta članici raziskovalne skupine Pedagoške fakultete UL Špela Razpotnik in Darja Tadič.