Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
34. koncert v Komornem studiu bo v znamenju skladb za kitare od renesanse in baroka do klasicizma in romantike. Izvedel ga bo izjemen kitarist mlajše generacije Izidor Erazem Grafenauer, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.
Izidor Erazem Grafenauer je bil leta 2008 kot izjemno nadarjen glasbenik sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je decembra 2013 z odliko diplomiral v razredu profesorja kitare Andreja Grafenauerja. Leta 2017 je končal magistrski študij baročne lutnje in teorbe na konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah pri specialistu za lutnjo, profesorju Tizianu Bagnatiju, specializacijo iz kitare pa je končal leta 2018 na Glasbeni akademiji zagrebške univerze pri profesorju Istvánu Römerju. Večkrat je izvedel koncerte za kitaro iz različnih obdobij od baroka do sodobnosti, ki so jih napisali Antonio Vivaldi, Mauro Giuliani, Joaquin Rodrigo in Roland Dyens, pa tudi sodobna slovenska skladatelja Aleš Strajnar in Tjaša Žalik - Cígut. Grafenauer se ukvarja tudi s flamenkom in z jazzom. Od šolskega leta 2014/15 do 2020/21 je bil asistent za lutnjo in historična brenkala, od leta 2021 pa je docent za komorno glasbo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
Erazem Grafenauer: ''Današnji program je zasnovan tako, da predstavi zgodovino kitare od obdobja renesanse do kitare, kot jo poznamo danes, torej moderne klasične kitare. Skozi spored bomo slišali in videli, kako se je instrument skozi stoletja razvijal: kako se je razvijala oblika, kako so se razvijale strune – torej, da so se strune v bistvu dodajale, da so bile na začetku, v renesansi dvojne strune, ki so nato v prehodu v 19. stoletje prešle v enojne strune. Izbral se tudi skladbe, ki morda niso tako pogosto izvajane, ampak so kljub temu zanimive.''
Kitarist Izidor Erazem Grafenauer bo v pestrem sporedu glasbe za to priljubljeno brenkalo izvedel skladbe, ki so jih napisali španski skladatelji Alonso Mudarra, Santiago de Múrcia, Fernando Sor in Julián Arcas, Italijana Giovanni Paolo Foscarini in Giulio Regondi in francoski ustvarjalci za kitaro: Simon Gorlier, Robert de Visée, Pierre-Jean Poro in Napoléon Coste. Posebej za predstavitev na radijskem koncertu je pripravil zvočno predstavitev na sedmih različnih izvirnih historičnih kitarah: kopijah renesančne in baročne kitare ter na originalnih kitarah iz obdobij klasicizma, romantike in začetka 20. stoletja.
Seznam posnetkov s časovnimi kodami začetkov:
https://365.rtvslo.si/arhiv/komorni-studio/174968185
Alonso Mudarra: Fantazija v C pri 9:16
Simon Gorlier: La Bataille / Bitka pri 11:30
Giovanni Paolo Foscarini: Corrente z variacijami pri 25:03
Robert de Visée: Passacaille iz Suite št. 12 v e-molu pri 26:58
Santiago de Murcia: Imposibles / Nemogoče iz kodeksa Saldivar št. 4 pri 29:01
Pierre-Jean Porro: Allegro moderato iz Sonate v C-duru pri 36:58
Fernando Sor: Menuet iz Sonate v C-duru op. 22 pri 43:32
Napoléon Coste: Zuiderzee pri 51:24
Giulio Regondi: Fête villageoise / Vaški praznik, op. 20 pri 59:34
Julián Arcas: Bolero pri 69:11
61 epizod
Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!
34. koncert v Komornem studiu bo v znamenju skladb za kitare od renesanse in baroka do klasicizma in romantike. Izvedel ga bo izjemen kitarist mlajše generacije Izidor Erazem Grafenauer, prejemnik vrste najvišjih nagrad na državnih in mednarodnih glasbenih tekmovanjih.
Izidor Erazem Grafenauer je bil leta 2008 kot izjemno nadarjen glasbenik sprejet na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je decembra 2013 z odliko diplomiral v razredu profesorja kitare Andreja Grafenauerja. Leta 2017 je končal magistrski študij baročne lutnje in teorbe na konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah pri specialistu za lutnjo, profesorju Tizianu Bagnatiju, specializacijo iz kitare pa je končal leta 2018 na Glasbeni akademiji zagrebške univerze pri profesorju Istvánu Römerju. Večkrat je izvedel koncerte za kitaro iz različnih obdobij od baroka do sodobnosti, ki so jih napisali Antonio Vivaldi, Mauro Giuliani, Joaquin Rodrigo in Roland Dyens, pa tudi sodobna slovenska skladatelja Aleš Strajnar in Tjaša Žalik - Cígut. Grafenauer se ukvarja tudi s flamenkom in z jazzom. Od šolskega leta 2014/15 do 2020/21 je bil asistent za lutnjo in historična brenkala, od leta 2021 pa je docent za komorno glasbo na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani.
Erazem Grafenauer: ''Današnji program je zasnovan tako, da predstavi zgodovino kitare od obdobja renesanse do kitare, kot jo poznamo danes, torej moderne klasične kitare. Skozi spored bomo slišali in videli, kako se je instrument skozi stoletja razvijal: kako se je razvijala oblika, kako so se razvijale strune – torej, da so se strune v bistvu dodajale, da so bile na začetku, v renesansi dvojne strune, ki so nato v prehodu v 19. stoletje prešle v enojne strune. Izbral se tudi skladbe, ki morda niso tako pogosto izvajane, ampak so kljub temu zanimive.''
Kitarist Izidor Erazem Grafenauer bo v pestrem sporedu glasbe za to priljubljeno brenkalo izvedel skladbe, ki so jih napisali španski skladatelji Alonso Mudarra, Santiago de Múrcia, Fernando Sor in Julián Arcas, Italijana Giovanni Paolo Foscarini in Giulio Regondi in francoski ustvarjalci za kitaro: Simon Gorlier, Robert de Visée, Pierre-Jean Poro in Napoléon Coste. Posebej za predstavitev na radijskem koncertu je pripravil zvočno predstavitev na sedmih različnih izvirnih historičnih kitarah: kopijah renesančne in baročne kitare ter na originalnih kitarah iz obdobij klasicizma, romantike in začetka 20. stoletja.
Seznam posnetkov s časovnimi kodami začetkov:
https://365.rtvslo.si/arhiv/komorni-studio/174968185
Alonso Mudarra: Fantazija v C pri 9:16
Simon Gorlier: La Bataille / Bitka pri 11:30
Giovanni Paolo Foscarini: Corrente z variacijami pri 25:03
Robert de Visée: Passacaille iz Suite št. 12 v e-molu pri 26:58
Santiago de Murcia: Imposibles / Nemogoče iz kodeksa Saldivar št. 4 pri 29:01
Pierre-Jean Porro: Allegro moderato iz Sonate v C-duru pri 36:58
Fernando Sor: Menuet iz Sonate v C-duru op. 22 pri 43:32
Napoléon Coste: Zuiderzee pri 51:24
Giulio Regondi: Fête villageoise / Vaški praznik, op. 20 pri 59:34
Julián Arcas: Bolero pri 69:11
Poslušajte ekskluzivni pogovor z violinistom Christianom Tetzlaffom v oddaji Komorni studio v počastitev 60-letnice programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Program Ars je vstopil v svoje 60. leto. Ob jubileju ponujamo jagodni izbor iz neizmerno bogatega arhiva, nove oddaje in koncerte, pogovore z nekdanjimi sodelavci in soustvarjalci, ki na novo osmišljajo pomen kulturno-umetniškega programa, in se vprašujemo o njegovi vlogi v hitro spreminjajočem se času in svetu. Ars – še na mnoga leta!
Ob koncu Arsovega jubilejnega leta v Ljubljani pričakujemo slovito jazz - organistko Barbaro Dennerlein. Z lastnimi kompozicijami in improvizacijami se bo predstavila v Frančiškanski cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani. V kratki izjavi nam je zaupala nekaj podrobnosti o ustvarjanju in poustvarjanju jazz glasbe na orglah in o programu, ki ga pripravlja za koncert v Ljubljani.
Gregor Pirš, urednik uredništva za resno glasbo na Programu Ars: o idejni zasnovi programa Gala koncerta ob 60 - letnici delovanja Programa Ars, ki bo 14. septembra letos v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Ob letošnji 60-letnici Programa Ars predstavljamo izbor posameznih oddaj iz preteklih let, na katere bi vas radi še enkrat opozorili. Sredi prejšnega desetletja smo v Laboratorijih Maxa Perutza v okviru univerzitetnega raziskovalnega središča Vienna Biocenter na Dunaju posneli pogovor o izvoru univerzalnega genetskega koda in izzivih sodobne molekularne biologije. Gost je bil biofizik iz Zagreba, ki tam vodi oddelek za računalniško biofiziko molekul dr. Bojan Žagrović, na Kemijskem inštitutu v Ljubljani pa smo na podobno temo pred mikrofon povabili raziskovalko z Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, izr.prof.dr. Mojco Benčina. Oddajo je pripravil Goran Tenze. FOTO: Shema prevajanja DNK (mRNK je izpuščena) VIR: https://sl.wikipedia.org/wiki/Genetski_kod
Poljsko-britanski sociolog in filozof Zygmunt Bauman (1925 – 2017) je pozornost namenjal različnim vprašanjem s področja humanistike, kot so modernost, holokavst ali potrošništvo. Kot je sam izpostavil, pa ga je zanimal predvsem odnos med moralnostjo in koristnostjo. Njegova kritična sociološka misel, ki jo je razvijal v več kot petdesetih delih, med katerimi izstopajo na primer Tekoča moderna, Postmoderna etika, Retrotopija ter Modernost in holokavst, je še vedno pronicljiva in aktualna. Ob 60. letnici Programa Ars se spominjamo enega od vrhuncev zadnjih let v oddaji Ars humana, v kateri redno predstavlja tako mislece kot tudi njihova dela. Pogovor z Zygmuntom Baumanom je nastal leta 2016 ob njegovem obisku Ljubljane, ko je predstavljal prevod knjige Postmoderna etika. Bauman je spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi in se v svojem razmišljanju takrat ni izognil niti begunski krizi. Foto: Borut Krajnc (objavljeno z dovoljenjem avtorja), Zygmunt Bauman ob obisku Ljubljane leta 2011
Skoraj 2500 let je že minilo, odkar je starogrški dramatik Sofoklej napisal tragedijo Antigona, njeno sporočilo pa je še vedno aktualno. Oddajo o njej smo uprizorili v dvorani Srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana. Avtor oddaje: Nejc Rožman Ivančič, prevajalec: Kajetan Gantar, režiserka: Ana Krauthaker pomočnik režije: Andrej Jus, Kreon: Vladimir Vlaškalić, Antigona: Doroteja Nadrah, Ismena: Lara Wolf, Hajmon: Stane Tomazin, Tejrezias: Sandi Pavlin, Glasnik: Nejc Cijan Garliatti, Stražar: Žiga Udir, vodja zbora: Matija Vastl, zbor: Lara Beršnak, Ema Jugovic, Petra Kodba, Špela Lovrec in Anamarija Malovrh, glasbeni izvajalec: Goran Krmac, bralka: Barbara Zupan, urednik oddaje: Vlado Motnikar, zvokovna mojstra: Matjaž Miklič in Urban Gruden, asistenta: Gašper Vodlan in Liam Samsa, luč: Marko Levičnik.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60. obletnici programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.
Danes opoldne se je na podstrehi staro meščanske vile v Rožni dolini v Ljubljani za Radio Slovenija, 3. program – program Ars in naše poslušalce zgodil pomemben dogodek. Emilija Soklič, dolgoletna tehnična vodja Triglav filma in Badjurova nagrajenka, se je odločila, da je pri njenih častitljivih 104. letih čas, da se poslovi od zvočnega zapisa, ki ji ga je v hrambo in skrb zapustil Rudi Omota, tonski mojster in inovator, s katerim sta bila neločljiva prijatelja. Gre za original posnetka koncerta Akademskega pevskega zbora, pevskega zbora Univerze v Ljubljani, ki je bil 12. decembra 1941 posnet v Unionski dvorani v Ljubljani tik pred kulturnim molkom. Gre za neverjetno tonsko dediščino, ki bo od zdaj v hrambi Radia Slovenija, njen skrbnik pa bo 3. program Radia Slovenija – program Ars. Emilija Soklič je pred vojno kot ena prvih in redkih žensk zaključila šolanje na elektrotehničnem oddelku Tehniške srednje šole. To so bili časi, ko se od žensk ni pričakovala udeležba v tehničnih poklicih. Med svojim delom v Triglav filmu je spoznala Rudija Omoto, s katerim sta postala zelo dobra prijatelja in sodelavca. Njuno sodelovanje je obrodilo sadove na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, ko sta, denimo, skupaj razvila tudi magnetni zapis zvoka. Ločitev od posnetka za gospo Soklič pa seveda nikakor ni bila lahka. Bo pa posnetek in z njim košček naše nadvse pomembne zgodovine zdaj našel svoje trajno mesto v arhivu RTV Slovenija, ki ga bo skrbno hranil za naše zanamce. Tudi na filmski celulojdni trak ujet s čustvi nabit trenutek med nastopajočimi in publiko, ko je davnega leta 1941 presunljivo zadonela Jenkova Lipa zelenela je s čisto posebnim sporočilom. Foto: Amir Muratović/RTV Slovenija
Inženirka zvoka in inovatorka Emilija Soklič, tudi dobitnica Badjurove nagrade za življenjsko delo leta 2021, je programu Ars Radia Slovenija podarila znameniti posnetek zadnjega koncerta Akademskega pevskega zbora pred kulturnim molkom leta 1941. Posnetek, na katerem je v interpretaciji skrita prerokba slovenskega naroda - slutnja prelitih solza in krvi, ki so spremljale Slovence od kulturnega molka, ki je nastopil naslednji dan, pa vse do osvoboditve - je nastal 12. decembra leta 1941: z mikrofonom, skritim v lestencu nad pevci Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta v Unionski dvorani v Ljubljani. Ta trenutek večnosti, esenco glasbe in besede, je na prepolovljeni filmski trak ujel Rudi Omota, tonski mojster in pionir slovenskega zvočnega filma. Posnetek je pozneje podaril sodelavki in prijateljici, inženirki zvoka Emiliji Soklič in ta ga je 9. 2. 2023 izročila 3. programu Radia Slovenija, programu Ars. Avtor fotografije: Amir Muratović
Naši gostje in znane osebnosti ob jubilejni 60-letnici Programa Ars.
Cikel studijskih koncertov sodobne glasbe Odkritja 26, ki smo ga uvedli leta 2018, nadaljujemo z javnim snemanjem simfoničnega dela Tako tiho slovenske skladateljice Larise Vrhunc. Skladba, nastala za dojenčke in malčke v okviru projekta B-AIR, je zazvenela še v izvedbi za odrasle poslušalce, ki so lahko v svojem poslušanju odkrivali tudi prvinsko, "otroško" izkušanje tihih, nežnih, meditativnih zvokov. Po koncertu je sledil še pogovor s skladateljico. Oddaja je del mednarodnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga vodi Radio Slovenija in ga sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in ministrstvo za kulturo RS. Več o projektu na spletni strani rtvslo.si/b-air in na b-air.infinity.radio.
Visoki Arsov jubilej, 60 letnico delovanja, bodo obeležili številni vrhunski umetniški dogodki. Tako je na prvem letošnjem koncertu iz jazzovskega cikla Jazz Ars All Stars v Cukrarni nastopila zasedba, ki združuje madžarsko ljudsko glasbo z jazzom. ADAM KLEMM BANDA Adam Klemm (saksofon) Tomaž Gajšt (trobenta) Milan Stanisavljević (klavir) Nikola Matošič (kontrabas) Bruno Domiter (bobni) JAZZ ARS ALL STARS Umetniški vodja/Artistic Director: Hugo Šekoranja Produkcija program Ars, Radio Slovenija, januar 2023
Ko je Drago Jančar neko noč prebiral kroniko gradu Strmol, je takoj vedel, da bo napisal roman To noč sem jo videl. Ni pa si predstavljal, da bo imel roman tak učinek, pa ne le na slovensko družbo: to tragično zgodbo prebirajo tudi drugod po svetu. Roman je bil preveden v več kot 26 jezikov, zdaj pa ga bo mogoče tudi poslušati, saj je pri ZKP RTV Slovenija izšel v obliki zvočne knjige. Ob tej izdaji je Drago Jančar razmišljal o poti romana in o tem, kako je spoznaval tragično usodo zakoncev Hribar. Izdaja zvočne knjige To noč sem jo videl je prvi iz niza dogodkov ob praznovanju šestdesete obletnice 3. programa Radia Slovenija, programa Ars. V teh dneh jo lahko na Arsu poslušate vsak delovnik ob 19.00. Razdeljena je v štiriindvajset nadaljevanj, na voljo pa je tudi na spletnih straneh programa Ars in ZKP RTV Slovenija.
Neveljaven email naslov