V Narodni galeriji v Ljubljani je na ogled razstava Ivana Zajca, čigar opus doslej še ni še ni bil temeljito proučen. Ustvarjal je v drugi polovici devetnajstega in prvi polovici dvajsetega stoletja, zaznamovalo pa ga je med drugim dolgoletno bivanje v tujini. Prešernov spomenik je ključna točka središča Ljubljane, mimo katerega pa se verjetno številni mimoidoči vsakodnevno sprehodijo ne da bi vedeli, kdo je njegov avtor. Ivan Zajec je naročilo dobil na natečaju, a bil pozneje deležen številnih kritik, pove kustosinja razstave Mateja Breščak. To je kiparja tako zaznamovalo, da je štiri mesece po postavitvi odšel v Pariz in se potem po številnih potovanjih ter internaciji na Sardiniji v Ljubljano za daljši čas vrnil šele štirinajst let pozneje. V njegovem ustvarjanju sicer zaznamo secesijske prvine, a modernega razvoja ni sprejel, ostajal je zvest realizmu in ustvarjanju po naravi. Tudi, če Prešernov spomenik za svoj čas ni bil likovno napreden, pa je postal pomembna stalnica ljubljanskega vsakdana – in tudi življenje spomenika skozi čas osvetljuje razstava, ki na ogled postavlja sedeminpetdeset Zajčevih del ter hkrati predstavi njegovo življenje. Foto: Narodna galerija