Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Jubilejno, že deseto nagrado mira je letos prejela avtorica, urednica in prevajalka Jerneja Jezernik, ki se že več desetletij posveča delu in življenju pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Nagrado, ki jo Ženski odbor Slovenskega Centra PEN podeljuje literarnim ustvarjalkam, s čimer opozarja, da so še vedno prepogosto spregledane, so nagrajenki vročili v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Jubilejno, že deseto nagrado mira je letos prejela avtorica, urednica in prevajalka Jerneja Jezernik, ki se že več desetletij posveča delu in življenju pisateljice in svetovne popotnice Alme Karlin. Nagrado, ki jo Ženski odbor Slovenskega Centra PEN podeljuje literarnim ustvarjalkam, s čimer opozarja, da so še vedno prepogosto spregledane, so nagrajenki vročili v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Festival Sonc je leta 2016 zasnovala violinistka Tanja Sonc, po rodu iz Radeč, nagrajenka številnih državnih in mednarodnih tekmovanj, ki je od sezone 2017/2018 članica uglednega komornega godalnega orkestra v Zürichu.
Zmagovalno delo letošnjega Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo je Trije asi, pripoved o noči pokra in treh kvartopircih, ki polagajo vse višje stave. Njen avtor je Aleš Berger, tudi sicer uveljavljen pisatelj in cenjen prevajalec. Zmagovalno zgodbo je interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Vabljeni k poslušanju pogovora z Alešem Bergerjem, ki ga je na podelitvi lastovke 33. natečaja za najboljšo kratko zgodbo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani vodil Matej Juh.
Od 980-ih, ki so ustrezale pogojem, so ostale v ožjem izboru tri in tista, ki je letošnjo žirijo najbolj prepričala. 33. lastovko, nagrado Programa Ars za najboljšo kratko zgodbo, so podelili v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu Alešu Bergerju za Tri ase. Strokovna žirija, Breda Biščak, Nada Grošelj in Vlado Motnikar, jo je izbrala tudi zaradi v kratki zgodbi še posebej želene zgoščenosti, metaforične dvoumnosti in drobnih detajlov. In kot so zapisali, je, ''tako kot igra temelji na blefiranju, tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke''. Avtor sam pa je v pogovoru z urednikom literarnih oddaj na Arsu Matejem Juhom dodal, da je važen nek paradoks, spodmik resničnosti. Aleš Berger, francist in komparativist, pa gledališki kritik, pisec in predvsem uveljavljen prevajalec je prejel številne nagrade in tudi že nagrado Arsovega natečaja leta 1999 za zgodbo Med padcem. V Treh asih pa, kot še zapišejo, spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost, in namige lahko sproti prepozna le izkušeno oko, oziroma uho. Na podelitvi je zgodbo interpretiral dramski igralec Branko Jordan.
Danes ob 18ih bo v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu v Ljubljani slavnostna podelitev Arsove lastovke, nagrade za najboljšo kratko zgodbo, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Avtor zmagovalne zgodbe se bo javnosti prvič predstavil prav na današnji prireditvi, ki jo bomo neposredno prenašali na naših radijskih valovih. Z njim se bo pogovarjal Matej Juh, zgodbo pa bo dramsko interpretiral igralec Branko Jordan.
Prihodnji teden bo od ponedeljka do četrtka potekal že 15. Festival migrantskega filma v organizaciji Slovenske filantropije. Goran Tenze je ob tej priložnosti obiskal koordinarko Katarino Rotar, ki je kot eno od izhodišč kriterijev izbire filmov uporabila grenko misel: »… solidarna Evropa je le še bled spomin«.
Ljubljano je obiskal Goran Stolevski, avtor filma Gospodinjstvo za začetnike, ki se te dni vrti v slovenski art kino mreži. V pogovoru s Teso Drev Juh je spregovoril o tem, kako se je lotil ustvarjanja tega filma, o dilemah, ki jih je imel med procesom dela, o svojih načelih, ki jim ostaja zvest, in še o marsičem.
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli razstavo Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb. Vse do februarja prihodnje leto bo tako v Ljubljani na ogled 62 del iz slikarske, kiparske in grafične zbirke enega najstarejših in največjih muzejev na Hrvaškem.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica začenja novo sezono s predstavo 64. Gre za urbano dramo hrvaške pisateljice Tene Štivičić, ki obravnava temo neplodnosti. Pod režijo se podpisuje Nina Šorak.
Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, pri kater sta izšla druga pesniška zbirka Nine Medved Rodna doba in žanrski roman Jerce Cvetko Padam na besede. Pred kratkim pa je pri založbi Beletrina izšel fikcijski esej Vse luči Muanisa Sinanovića, pesnika, pisatelja in esejista, ki v svoji novi knjigi obračunava predvsem s samim seboj. V galeriji Kocka v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu je na ogled razstava slik slovenske umetnice, raziskovalke in profesorice na več univerzah in šolah Kiki Klimt z naslovom Vizualna analiza mita Psihe in Erosa skozi Heglovo dialektiko. V Layerjevi hiši v Kranju pa se bo začel Festival neukročenega verza: Medvrsticami. Vodenje javnega zavoda Cankarjev dom pa bo 15. oktobra prevzel Jure Novak. Vabljeni k poslušanju!
Matjaž Klopčič je bil marsikaj: učitelj sabljanja, arhitekt, scenograf, realizator propagandnih filmov, profesor na Akademiji za gledališče, film, radio in televizijo, esejist, predvsem pa je bil režiser kratkih in celovečernih filmov. Med drugim je posnel zimzeleno uspešnico Cvetje v jeseni, morda manj znano pa je, da je bil ob Boštjanu Hladniku eden izmed začetnikov filmskega modernizma na Slovenskem. Umetnik se je rodil 4. decembra 1934 v Ljubljani, umrl pa je 15. decembra 2007 v rojstnem mestu, mestu, ki ga je večkrat upodobil v svojih filmih. Ob 90. obletnici njegovega rojstva Slovenska kinoteka v sodelovanju z vrsto partnerjev pripravlja bogat program, poklon Matjažu Klopčiču in njegovi ustvarjalnosti: več o njem pa urednik filmskega programa v Slovenski kinoteki Igor Prassel v pogovoru z Markom Goljo.
Film Nekoč v Posočju govori o staroverstvu v Posočju, za katero ne vemo natančno, kdaj se je pojavilo. Dokumentiran je zgolj podatek, da so leta 1331 iz Čedada prišli prinašalci nove vere (krščanstva), tako se je v Posočju začelo nasilno pokristjanjevanje, ki je trajalo dolgo in bilo izjemno nasilno. Rušili so svetišča starovercev in jih preganjali, številne tudi pobili. Zaradi tega so se staroverci zavezali k molku, iz roda v rod se je ta vera prenašala samo z ustnim izročilom. Ustno izročilo je začel zbirati Pavel Medvešček med letoma 1953 in 1975 in jo izdal v knjigi Iz nevidne strani neba, kar pomeni, da je v popolni tajnosti vse do takrat ta vera še obstajala kot živa. Scenaristka in režiserka filma je Ema Kugler, z njo se pogovarja Matej Juh.
Leta 2014 je prve strani rumenega tiska Bosne in Hercegovine polnila novica, da je sedem trinajstletnic zanosilo na šolski ekskurziji. V senzacionalističnih člankih so v ospredje stopili čustva staršev, ugled države v mednarodni javnosti in iskanje krivca. Nihče pa ni nič vprašal deklic, ki naj bi zanosile. Medijske objave in odzivi nanje so navdihnili besedilo sodobne bosenske dramatičarke Tanje Šljivar z naslovom Kot vsa svobodna dekleta. Premiera prve slovenske uprizoritve tega dela, ki ga je prevedel Esad Babačić, bo v soboto v Prešernovem gledališču Kranj. Režiserka predstave je Mojca Madon.
V odmoru otvoritvenega koncerta Festivala Maribor 2024 predvajamo pogovor z novim umetniškim vodjem, klarinetistom in dirigentom Matetom Bekavcem. Posnela, pripravila in uredila ga je Tjaša Krajnc.
Slovenska knjižna ilustracija je v zelo dobri kondiciji in avtorsko sega vse od štirih velikih dam slovenske ilustracije Ančke Gošnik Godec, Marjance Jemec Božič, Jelke Reichman in Marlenke Stupica do ilustratorjev srednje in mlajše generacije kot so Peter Škerl, Damijan Stepančič in Igor Šinkovec. Njihova dela so le nekatera izmed t.i. Veličastnih 30, ki so zbrana v ekskluzivni izdaji Mladinske knjige, ki združuje trideset reprodukcij knjižnih ilustracij slovenskih ilustratorjev in ilustratork.
Posebnost cikla radijsko-gledaliških literarnih večerov Ars teatralis je, da so vsakič drugje, večinoma v zamejstvu, in da jih lahko tudi živo obiščete. In nocoj bo dogodek tam, kjer se je cikel pred leti začel: v Mali dvorani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Pod naslovom V začetku je bila beseda bo posvečen Alojzu Rebuli ob 100. obletnici njegovega rojstva. Začel se bo ob 20. uri, ko boste lahko spremljali neposredni prenos na Programu Ars in Radiu Trst A.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars in na Arsovi spletni strani bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V studiu 13 bo gostoval slovenski trio brenkal v zasedbi virtuozov na harfi, citrah in kitari. Prispevek Tjaše Krajnc:
V ljubljanski galeriji Equrna tokrat ne bomo naleteli na slikarska ali kiparska dela, temveč na fotografije in videe. In čeprav v njih lahko prepoznamo neko estetiko, je namen predvsem razmislek o samem mediju, procesu nastajanja umetniškega dela in gledanju. Razstavljata likovna in konceptualna umetnika Nika Špan in v Grčiji živeči Anglež Richard Whitlock. Naslov je hudomušen, kot pravita: Zapri oči.
Gre za predstavo ameriškega dramatika Eugene-a O'Neila. Drama prikazuje en dan v družini Tyrone in soočanje njenih članov z demoni preteklosti. Predstavo režira Ivica Buljan, besedilo je za oder priredil Vid Adam Hribar, nastala pa je v koprodukciji Istrskega narodnega gledališča, puljskega Mestnega gledališča in Miniteatra. V glavnih vlogah nastopata Marko Mandić in priznana hrvaška igralka Alma Prica.
V Murski Soboti se začenja 19. mednarodni festival sodobnega plesa Front@. Zanj so letos izbrali geslo ''Ne agresija, radovednost širi obzorja''. Kakih 100 plesalk in plesalcev iz različnih držav bo v štirih dneh predstavilo 18 plesnih del, od teh dve celovečerni predstavi in za zaključek še koreografije pri nas dokaj neznanega korejskega sodobnega plesa. Drugi del bogatega festivalskega programa je nekoliko bolj odprte narave in je namenjen zlasti mladim, še ne ravno uveljavljenim plesalcem.
Neveljaven email naslov