"Strah pred prihodnostjo oblikuje sedanjost. Sam slikam kako človek doživlja ta strah, zanima me naša psihološka realnost." Tako razmišlja slikar Uroš Weinberger, čigar dela pogosto zaznamujejo neprijetno ozračje in žareče barve. V zadnjih dveh letih pa njegove prizore pogosto naseljujejo astronavti – tako je tudi na razstavi Neoantromi, ki je na ogled v ljubljanski Galeriji Equrna. Astronavti, rastlinjaki, tropski paradiž, lunapark, leteči krožnik in kupole – vse to se znajde na slikah Uroša Weinbergerja iz zadnjih dveh let. Podobe migotajo in se skorajda razkrajajo v rdečih, modrih, vijoličnih in oranžnih žarečih tonih in kot je za umetnika značilno, namigujejo na svoje digitalno poreklo. Njegove barve žarijo kot ekran. Ljudje se na njegovih prizorih včasih znajdejo v navidezno vsakdanjih situacijah, ki pa so vendar nelagodne, spet drugič kot da gre za bizarne obrede ali izredne situacije. Tokrat gledamo astronavte in pa osebe pod velikimi kupolami: Če se bomo kdaj preselili na druge planete, je struktura take kupole najprimernejša notranjost za preživetvene tehnologije v krutih pogojih vesoljskega domovanja, pa preberemo v besedilu razstave. Gre torej za nova okolja, ki jih oblikuje človek, na kar se veže tudi naslov razstave neoantromi – antromi so namreč naravna okolja, ki jih človek preoblikuje po svoji potrebi. Pogosto preberemo, da Weinberger v svojih monumentalnih slikah ustvarja svetove distopične prihodnosti ali da njegova dela učinkujejo kot futuristični znanstvenofantastični scenariji. Sam poudarja, da ga bolj zanimajo naši sedanji strahovi glede prihodnosti kot pa prihodnost sama. Foto: Uroš Weinberger, Cluster Dome, 2023; vir: Galerija Equrna, izrez fotografije