Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Trstu bo do 30. junija na ogled razstava slovitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki v kronološki postavitvi ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Razstava je v Rimu požela izreden uspeh, ogledalo si jo je 600 tisoč ljudi. Tržaška različica pa ponuja tudi zanimive novosti.
V Trstu bo do 30. junija na ogled razstava slovitega nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha. V muzeju Revoltella so na ogled postavili več kot 50 del, ki v kronološki postavitvi ponujajo vpogled v razvoj umetnikovega izražanja: od črno belih risb ljudi iz socialnega roba, do prepoznavnih barvitih pokrajin in portretov. Razstava je v Rimu požela izreden uspeh, ogledalo si jo je 600 tisoč ljudi. Tržaška različica pa ponuja tudi zanimive novosti.
Med 11. in 18. julijem poteka 71. filmski festival hrvaškega filma v Pulju. Festival, v središču katerega je Vespazijanov amfiteater, puljska Arena, ki je ime in obliko dala tudi glavni nagradi festivala – zlati areni, je bil pred letom 1991 osrednji revijalni dogodek jugoslovanske filmske industrije. Začetek festivala sega v leto 1955, prvi filmski dogodek pa se je v Areni odvil že leta 1938, ko je bil Pulj pod italijansko fašistično oblastjo. V času Jugoslavije so v Pulju nagrado dobivali tudi številni slovenski filmi ter ustvarjalci in ustvarjalke. Že prvo leto je veliko zlato areno dobil v Sloveniji delujoči František Čap za Trenutke odločitve, za njim pa so večkrat slavili tudi filmi Jožeta Babiča, Igorja Pretnarja in seveda Franceta Štiglica: na primer, Balada o trobenti in oblaku in Ne joči, Peter. Letos se na festivalu poklanjajo Veljku Bulajiću, režiserju Bitke na Neretvi, ki je umrl letos aprila, v sklopu »Časovni stroj« pa bodo prikazali tudi filme, kot sta Derviš in smrt, pa Slike iz življenja udarnika. Na festivalu prikazujejo tudi trije filmi, ki so nastali v slovenski produkciji ali koprodukciji. Prispevek je pripravila Tina Poglajen. Prevode bereta Maja Moll in Matjaž Romih.
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so odprli retrospektivno razstavo Adriane Maraž, najpomembnejše slovenske grafične ustvarjalke, ki je bila znana po tehnični dovršenosti, osebno obarvanih motivih in raziskovanju minljivosti. Leta 2015 preminula umetnica je postala prepoznavna že kmalu po odločitvi za grafiko v šestdesetih, v sedemdesetih tudi v tujini. Pohištvo na grafikah Adriane Maraž ni zgolj pohištvo. Njeni značilni stoli in komode se levijo v človeške oblike ter nas nagovarjajo s svojo nenavadnostjo in rahlo potujitvijo znanega. S podobami vsakdanjih objektov je pripovedovala osebne zgodbe, na specifičen način govorila o univerzalnih temah. Razstava v MGLC, ki sta jo pripravili kustosinji Breda Škrjanec in Nadja Zgonik, se osredotoča na grafiko, po kateri je umetnica tudi najbolj znana. Je med redkimi ustvarjalkami t.i. ljubljanske grafične šole, povezane predvsem s šestdesetimi leti prejšnjega stoletja. Bila je mojstrica in obvladala zahtevne tehnike. Njen pristop h globokemu tisku je izjemen, saj natančnost in ustvarjalnost združuje v grafike, ki odražajo prefinjeno igro oblik, tekstur in pripovedne globine, preberemo ob razstavi. Grafike Adriane Maraž med drugim hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonska Tate in newyorška MoMA, ob tujih priznanjih pa je tudi prva umetnica, ki je prejela osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado leta 1977. Ob retrospektivni razstavi v MGLCju, se ji v Ljubljani trenutno posvečata še manjši razstavi v Galerijah DLUL in ZDSLU. Foto: Adriana Maraž, Gea, 1992, barvna jedkanica; foto: Jaka Babnik; arhiv MGLC
Začenja se letni kino, obdan z grajskim obzidjem – Film pod zvezdami na Ljubljanskem gradu. Cel mesec bodo pod taktirko Kinodvora stregli z odmevnimi filmi kinematografske sezone – torej priložnost za zamudnike in tiste, ki bi si katerega želeli ogledali ponovno – vmes pa bo tudi kar nekaj premier in predpremier. Odpirajo pa Film pod zvezdami z Jesenskim listjem.
O času premišljujemo, govorimo, ga občutimo, merimo in beležimo. Čas je hkrati zelo abstraktna in zelo konkretna kategorija. S fenomenom časa se ukvarja nova stalna razstava v Slovenskem etnografskem muzeju, ki so jo naslovili Človek in čas. Nastala je kot obeležitev 100. obletnice muzeja. Prvi del razstave, podnaslovljen Prvih 100 so odprli konec junija, drugi, osrednji del s podnaslovom Od ponedeljka do večnosti, pa je na ogled od prejšnjega tedna. Ana Rozman je pred mikrofon povabila soavtorja razstave, kustosa in dokumentalista Blaža Verbiča, ki je povedal, da je čas na razstavi predstavljen v petih vsebinskih sklopih.
V soboto se je s podelitvijo nagrad sklenil že 58. mednarodni filmski festival v Karlovih Varih. Na festivalu so v osmih dneh pokazali 136 celovečernih filmov in 41 kratkih filmov, za nagrade pa so se potegovali filmi v glavnem tekmovalnem programu in tekmovalnem programu Proxima. Kristalni globus za najboljši film v glavnem tekmovalnem programu je prejel severnoirski režiser Mark Cousins za esejski dokumentarni film Nenaden uvid v globlje stvari. Film portretira eno izmed najpomembnejših britanskih abstraktnih slikark, Wilhelmino Barns-Graham.
Art Stays prinaša razstave na ptujskih in okoliških prizoriščih, javno razpravo, delavnice, performanse in koncerte, letos pa ima naslov Prostor – The Space. Gre za širok pojem, ki določa naše bivanje in zaznamuje našo identiteto; pogosto pozabljamo, da ima pravico obstajati tudi brez nas, usodno ga sooblikujemo, vpliva pa tudi na to, kako bo umetniško delo delovalo. Otvoritveni konec tedna vabi z dogodki do nedelje opolnoči, razstave pa bodo na ogled do 8. septembra.
V sredo se je namreč začel že 9. literarni festival Bookstan, ki letos poteka pod naslovom pesmi, ki je pred štiridesetimi leti nastala prav v Sarajevu. Do nedelje se bodo zvrstili številni literarni pogovori, okrogle mize, program za mlade, ves teden pa poteka tudi delavnica literarne kritike. Poleg številnih mednarodnih in domačih gostov na festivalu gostujejo tudi trije slovenski avtorji – Zoran Predin, Andrej Blatnik in Dušan Šarotar.
V Karlovih Varih potekajo še zadnje filmske projekcije, preden se bo festival, že 58. zapovrstjo, ob koncu tedna sklenil s podelitvijo nagrad. Glavne nagrade bodo podeljene v dveh programih: v glavnem tekmovalnem programu in tekmovalnem programu Proxima, ki skupaj štejeta 32 filmov. Petra Meterc se je pogovarjala z režiserji nekaj filmov, ki se potegujejo za nagrade.
Resnost sprememb, ki jih je s svojim tveganim početjem povzročil in jih še povzroča človek, ter potreba po radikalnem zasuku odnosa do narave sta danes osrednji temi obstoja človeštva. Na to se osredotoča tudi razstava Sprememba v omrežju, ki je od preteklega tedna na ogled v Galeriji sodobne umetnosti v Celju. Kot pove kustosinja razstave Irena Čerčnik, razstava, ki predstavlja dela šestih uveljavljenih in tudi mlajših umetnic in umetnikov, izpostavlja nujnost odmika od antropocentrizma.
V Mariboru se je končal letošnji Nagib – brez odra, festival sodobne umetnosti in performativnih praks, ki se je že pred leti odrekel festivalski formi. Dogodki so zastavljeni modularno, organizatorje in ustvarjalce pa zanima predvsem skupnostni ustvarjalni proces zaznavanja, preizkušanja, premišljevanja in udejanjanja. Področje sodobnega plesa pri nas kljub več desetletni uspešni zgodovini ni urejeno, ustvarjalci živijo prekarno in si obetajo sprememb od Razvojne strategije za sodobni ples, ki jo je pripravilo Ministrstvo za kulturo.
V Karlovih Varih se začenja že 58. mednarodni filmski festival zapovrstjo, ki bo tokrat med drugim gostil Vigga Mortensena, Stevena Soderbergha, Clivea Owna in druga pomembna imena iz filmskega sveta. Na festivalu bodo letos pokazali kar 136 celovečernih filmov z vsega sveta. V ospredju so glavni tekmovalni program in tekmovalni program Proxima, ki skupaj štejeta 32 filmov, med njimi je kar 15 prvencev, ter tudi filmi že uveljavljenih režiserjev, kot so Mark Cousins, Oleg Sencov, Burak Cevik in drugi. O letošnjem programu se je z umetniškim vodjo festivala v Karlovih Varih, Karlom Ochom, pogovarjala Petra Meterc.
V Cukrarni v Ljubljani želijo z novim programskim projektom sočasnih samostojnih, a hkrati povezanih razstav obiskovalce spodbuditi k sprehajanju skozi vse ravni stavbe. Tak pristop vodi v bolj večplastno izkušnjo, galerija pa se aktivira kot celota. Tokrat se predstavljajo Šejla Kamerić s Popolno tenzijo, Adrian Paci z Valovi in pogledi ter Tobias Putrih z Redom sladkosti.
V Hrastniku se začenja festival delavskega filma Kamerat, edini filmski festival, kjer si je projekcije mogoče ogledati 45 metrov pod površjem, v prostorih nekdanjega rudnika. Skupno bo na festivalskem sporedu več kot 20 dokumentarnih, celovečernih, kratkih in animiranih filmov. Med njimi bo tudi premiera animiranega filma, ki so ga ustvarili otroci. Tudi spremljevalni program festivala delavskega filma Kamerat bo vsebinsko raznolik. Med gosti je ukrajinska umetnica Kristina Solomčak, ki bo ustvarjala stensko poslikavo – mural. Na razstavi fotografij mednarodnega natečaja o delavstvu bodo razglašeni dobitniki medalj. Okrogle mize bodo potekale na teme upora, zelene prihodnosti in pogojev za delo filmskih ustvarjalcev. Med drugim pripravljajo še gledališko delavnico za otroke, pogovore z domačimi in tujimi ustvarjalci, razstavo o Uporništvo v Zasavju in druge vsebine. Festival, ki bo trajal do nedelje, bo odprla glasbena skupina Laibach.
Na Cankarjevem vrhu na Rožniku so že 34. podelili Delovo literarno nagrado kresnik za najboljši roman leta. Prejela jo je Anja Mugerli za roman Pričakovanja, ki skozi zgodbo para, ki se trudi za otroka, pripoveduje o diagnozi neplodnosti in odločanju o oploditvi z biomedicinsko pomočjo ter obenem osvetli pritisk s tem povezanih družbenih pričakovanj, še posebno na žensko telo. Nominirani so bili še Boris Kolar za roman O vinu, kozah in drugih prevarah, Janja Rakuš za Tri barve za eno smrt, Pia Prezelj za Težko vodo in Vlado Žabot za Gral.
V Kranju je te dni vse v znamenju igralcev, saj poteka že četrti Krafft, edini igralski filmski festival v širši regiji. Na sobotni otvoritveni slovesnosti so podelili nagrade dveh stanovskih organizacij, Združenja slovenskih filmskih scenografov, kostumografov in oblikovalcev maske SKOM ter Društva slovenskih avdiovizualnih igralcev DSI, med katerimi izstopata predvsem nagradi za življenjsko delo. Veliko nagrado SKOM je prejela oblikovalka maske Gabirela Fleischman, nagrado Ita Rina za življenjsko delo na področju avdiovizualne umetnosti pa igralka Ivanka Mežan. Rdeča nit strokovnega programa festivala Krafft je presojanje položaja umetnosti in umetnika/igralca na trgu dela, gorenjsko prestolnico pa je obiskalo tudi kar nekaj mednarodnih gostov, med drugim zvezdniki iz priljubljenih turških serij. MojKino Kranj gosti projekcije tekmovalnega in spremljevalnega programa, med katerimi so bili tudi štirje nagrajeni slovenski filmi. Festival se bo sklenil v soboto s podelitvijo posebnih igralskih nagrad zlato jabolko. O tekmovalnem delu programa poroča Gaja Pöschl. Bere Mateja Perpar.
Z Igorjem Palčičem, urednikom filmskega termina na TVSLO1 Film tedna, ki praznuje jubilejnih 50 let, se pogovarjamo o tem, kako da je Film tedna ohranil priljubljenost celih pet desetletij.
Na letošnjem festivalu Bloomsday v Dublinu so glavno nagrado namenili filmu Kino Volta režiserja Martina Turka. Film prek izvirne igrano dokumentarne forme pove zgodbo prvega stalnega kinematografa na Irskem, natančneje v Dublinu. Tega je leta 1909 s pomočno tržaških investitorjev ustanovil slavni pisatelj James Joyce.
Sploh mlajša generacija skupino Laibach pozna predvsem po eksperimentalni in udarni glasbi. A za njihovo svetovno prepoznavnost je v veliki meri zaslužna močna vizualna podoba – na odru, plakatih, v videospotih. Že vse od ustanovitve leta 1980 v Trbovljah pa so zavezani tudi likovni umetnosti. Zdaj se vračajo v ljubljansko galerijo Škuc, kjer so pred desetletji že razstavljali. O razstavi AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST 1980–1984 se je s kuratorko Barbaro Borčić, ki je uredila tudi spremni zbornik, pogovarjal Žiga Bratoš.
V Moderni galeriji v Ljubljani bodo nocoj odprli trienale sodobne umetnosti U3, ki vsaka tri leta prinese pogled izbranega kustosa na sodobno umetniško produkcijo. Kurator tokratne edicije Tevž Logar je izbral naslov Proti toku časa in želi z izbranimi deli razmišljati o času, ki ga živimo. Blizu mi je ideja, da s svojim delovanjem usmerjamo ta čas, pravi Logar o tem, zakaj je v ospredje letošnje edicije trienala postavil čas, kot ga razume Borges, ki ga v svojih zgodbah pogosto opisuje kot nekaj kar je nelinearno, ciklično ali spremenljivo. Čas tako v izbranih delih na razstavi ni razumljen dobesedno. Ob kuratorjevem subjektivnem pogledu pa gre trienalu seveda do neke mere tudi za pregled sodobne aktualne produkcije pri nas. Izhajal je iz tukajšnje produkcije in ni želel vzpostavljati narativov, ki niso lastni prostoru. Iz pregleda umetnosti, ki nastaja pri nas, pa je torej izluščil temo časa. Tako se odpirajo širše teme, kot so biopolitika, okolje, migracije, tehnologija, spomin in nasilje ter vnovično izpraševanje uveljavljenih mehanizmov vladajočih paradigem, na ogled pa so dela, ki so nastala v zadnjih petih letih.
Neveljaven email naslov