V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so odprli retrospektivno razstavo Adriane Maraž, najpomembnejše slovenske grafične ustvarjalke, ki je bila znana po tehnični dovršenosti, osebno obarvanih motivih in raziskovanju minljivosti. Leta 2015 preminula umetnica je postala prepoznavna že kmalu po odločitvi za grafiko v šestdesetih, v sedemdesetih tudi v tujini. Pohištvo na grafikah Adriane Maraž ni zgolj pohištvo. Njeni značilni stoli in komode se levijo v človeške oblike ter nas nagovarjajo s svojo nenavadnostjo in rahlo potujitvijo znanega. S podobami vsakdanjih objektov je pripovedovala osebne zgodbe, na specifičen način govorila o univerzalnih temah. Razstava v MGLC, ki sta jo pripravili kustosinji Breda Škrjanec in Nadja Zgonik, se osredotoča na grafiko, po kateri je umetnica tudi najbolj znana. Je med redkimi ustvarjalkami t.i. ljubljanske grafične šole, povezane predvsem s šestdesetimi leti prejšnjega stoletja. Bila je mojstrica in obvladala zahtevne tehnike. Njen pristop h globokemu tisku je izjemen, saj natančnost in ustvarjalnost združuje v grafike, ki odražajo prefinjeno igro oblik, tekstur in pripovedne globine, preberemo ob razstavi. Grafike Adriane Maraž med drugim hranijo osrednji svetovni muzeji, kot sta londonska Tate in newyorška MoMA, ob tujih priznanjih pa je tudi prva umetnica, ki je prejela osrednjo slovensko nagrado za likovno umetnost, Jakopičevo nagrado leta 1977. Ob retrospektivni razstavi v MGLCju, se ji v Ljubljani trenutno posvečata še manjši razstavi v Galerijah DLUL in ZDSLU. Foto: Adriana Maraž, Gea, 1992, barvna jedkanica; foto: Jaka Babnik; arhiv MGLC