Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V četrtek, 18. 7., se je v Pulju končal 71. filmski festival Film pod zvezdami, v središču katerega so hrvaški filmi in hrvaške manjšinske koprodukcije. Nagrade najboljšim filmom pa so podelili že v sredo. Velika zlata arena za najboljši hrvaški film je pripadla Proslavi Bruna Ankovića, filmu o vzponu hrvaškega nacionalističnega gibanja – ustašev in marionetne kraljevine NDH, o katerem smo že poročali. Film je dobil tudi zlate arene za najboljši scenarij, moško vlogo in fotografijo. Žirija pa je nagradila še Silvestra Kolbasa za režijo dokumentarca Najini otroci in igralko Judito Franković Brdar za vlogo v filmu Sveta družina. Med mednarodnimi koprodukcijami je slavil film Gospodinjstvo za začetnike makedonsko-avstralskega režiserja Gorana Stolevskega, puljska zlata vrata, nagrado občinstva pa je dobil film Sveta družina. Nekatere izmed filmov bomo v prihodnjih mesecih zagotovo videli tudi pri nas. Tri zanimive filme z letošnjega festivala izpostavlja Tina Poglajen.
V četrtek, 18. 7., se je v Pulju končal 71. filmski festival Film pod zvezdami, v središču katerega so hrvaški filmi in hrvaške manjšinske koprodukcije. Nagrade najboljšim filmom pa so podelili že v sredo. Velika zlata arena za najboljši hrvaški film je pripadla Proslavi Bruna Ankovića, filmu o vzponu hrvaškega nacionalističnega gibanja – ustašev in marionetne kraljevine NDH, o katerem smo že poročali. Film je dobil tudi zlate arene za najboljši scenarij, moško vlogo in fotografijo. Žirija pa je nagradila še Silvestra Kolbasa za režijo dokumentarca Najini otroci in igralko Judito Franković Brdar za vlogo v filmu Sveta družina. Med mednarodnimi koprodukcijami je slavil film Gospodinjstvo za začetnike makedonsko-avstralskega režiserja Gorana Stolevskega, puljska zlata vrata, nagrado občinstva pa je dobil film Sveta družina. Nekatere izmed filmov bomo v prihodnjih mesecih zagotovo videli tudi pri nas. Tri zanimive filme z letošnjega festivala izpostavlja Tina Poglajen.
V ljubljanski galeriji Equrna tokrat ne bomo naleteli na slikarska ali kiparska dela, temveč na fotografije in videe. In čeprav v njih lahko prepoznamo neko estetiko, je namen predvsem razmislek o samem mediju, procesu nastajanja umetniškega dela in gledanju. Razstavljata likovna in konceptualna umetnika Nika Špan in v Grčiji živeči Anglež Richard Whitlock. Naslov je hudomušen, kot pravita: Zapri oči.
Gre za predstavo ameriškega dramatika Eugene-a O'Neila. Drama prikazuje en dan v družini Tyrone in soočanje njenih članov z demoni preteklosti. Predstavo režira Ivica Buljan, besedilo je za oder priredil Vid Adam Hribar, nastala pa je v koprodukciji Istrskega narodnega gledališča, puljskega Mestnega gledališča in Miniteatra. V glavnih vlogah nastopata Marko Mandić in priznana hrvaška igralka Alma Prica.
V Murski Soboti se začenja 19. mednarodni festival sodobnega plesa Front@. Zanj so letos izbrali geslo ''Ne agresija, radovednost širi obzorja''. Kakih 100 plesalk in plesalcev iz različnih držav bo v štirih dneh predstavilo 18 plesnih del, od teh dve celovečerni predstavi in za zaključek še koreografije pri nas dokaj neznanega korejskega sodobnega plesa. Drugi del bogatega festivalskega programa je nekoliko bolj odprte narave in je namenjen zlasti mladim, še ne ravno uveljavljenim plesalcem.
S podelitvijo nagrad se je sklenil Sarajevski filmski festival, najpomembnejši filmski festival v regiji. Srce Sarajeva za najboljši celovečerec je prejel romunski film Trije kilometri do konca sveta. V Sarajevu je slavil tudi slovenski film. Režiserka Maja Doroteja Prelog je dobila posebno nagrado na področju spodbujanja enakosti spolov za celovečerni dokumentarni film Cent'anni. Celovečerec Sonje Prosenc Odrešitev za začetnike pa je prejel posebno nagrado Mednarodne konfederacije umetniških kinematografov CICAE.
81. izdaja Beneškega filmskega festivala se začenja prihodnjo sredo - nekaj programskih poudarkov izpostavlja Tesa Drev Juh.
Ob koncu letošnjega Sarajevskega filmskega festivala se z Aleksandrom Čobcem, ki je festival obiskal in se posvetil preedvsem številnim slovenskim produkcijam, ki so bile tam na ogled, pogovarja Tesa Drev Juh v oddaji Gremo v kino.
Letošnji Kranj Foto Fest, mednarodni festival sodobne fotografije, četrti po vrsti, so naslovili Kolektivni odziv. Kot pravijo, smisel išče v povezovanju, sodelovanju in skupnem reševanju aktualnih težav sedanjosti in prihodnosti. Umetniki in umetniški kolektivi z vsega sveta se bodo predstavili na razstaviščih v Kranju in prestolnici. S festivalom že tretje leto sodeluje tudi ljubljanska Galerija Fotografija, ki je v svojih prostorih na Trubarjevi v Ljubljani včeraj odprla razstavo iransko-kanadske fotografinje Kiane Hayeri z naslovom Obljube, vpisane v led, puščen na soncu. Prikazuje vsakdanje življenje žensk v Afganistanu med letoma 2018 in 2021, ko so se umaknile Zahodne vojaške enote.
Avtor letošnjega Odprtega pisma Evropi festivala Dnevi poezije in vina je Jacek Dehnel, poljski pisatelj, pesnik, prevajalec in slikar, ki začasno živi v Berlinu. V njem razmišlja o človeku, delu in strojih ter o umetni inteligenci. Zanj je pomemben razmislek o tem, da umetna inteligenca brez upoštevanja avtorskih pravic krade intelektualno lastnino in ustvarja nova besedila, podobe, glasove, ki jih je mogoče tudi zlorabiti. Neozaveščeni so do teh izdelkov nekritični in še huje, bližnjice z umetno inteligenco ubirajo tisti, od katerih tega ne bi pričakovali. Jacek Dehnel v družbi drugih pesnikov in pesnic bere danes v Makolah, v dvorcu Štatenberg, odprto pismo Evropi pa bo javno prebral na jutrišnjem večernem uradnem odprtju festivala. In na petkovem popoldanskem pogovoru bo še podrobneje predstavil razmišljanja, povezana z njim. Med gosti letošnjega festivala Dnevi poezije in vina je tudi uveljavljena, prevajana in nagrajevana danska pesnica Pia Tafdrup. V Sloveniji je že nastopala, pred dvajsetimi leti je pri založbi Aleph izšla njena zbirka Kristalni gòzd v prevodu Maje Caserman, tokrat pa so pri Beletrini izdali izbor njenih pesmi iz devetnajstih zbirk z naslovom Med vedno in nikoli; pesmi in avtoričin avtopoetski esej je prevedla Silvana Orel Kos. S pesnico se je v Ljubljani pogovarjala Staša Grahek in jo med drugim vprašala o njeni tesni povezanosti z naravo, ki je opazna tudi v poeziji, ki jo piše.
30. Sarajevski filmski festival je v polnem zamahu, v polnem zamahu pa so tudi svetovne premiere slovenskih filmov na tem festivalu. Včeraj so bile kar tri. Družinska kriminalna drama Tartinijev ključ režiserja Vincija Vogua Anžlovarja je bila prikazana v otroškem programu. Zadnji kavboj scenarista in režiserja Tadeja Čatra so prikazali v dokumentarnem programu. Kratki študentski film Mentor Tinkare Klipšteter pa je bil prikazan v tekmovalnem programu in se poteguje za srce Sarajeva.
V Petanjcih v Prekmurju se z javnim branjem poezije treh pesnikov iz Južne Koreje in treh slovenskih avtorjev začenjajo letošnji Dnevi poezije in vina Ptuj. Z gostovanji 21-ih pesnikov z vseh koncev sveta in branji bodo oživili 19 krajev po državi, ob Ljubljani, Krškem in Mariboru predvsem kraje vzhodne Slovenije ter Potrno v Avstriji in Varaždin na Hrvaškem. Osrednje dogajanje bo od srede naprej na Ptuju.
Na Sarajevskem filmskem festivalu je bila sinoči svetovna premiera dokumentarnega filma Praslovan o glasbeniku Zoranu Predinu v režiji Slobodana Maksimovića. Dokumentarec prikazuje Predinovo življenje od mladosti v delavskem Mariboru, prek skupine Lačni Franz do uspešne solistične kariere. Predinov vpliv in priljubljenost v nekdanji Jugoslaviji opisujejo nekatere osrednje glasbene, literarne, filmske in športne osebnosti s tega prostora.
Prostore L56 na Litostrojski, kjer bo med prenovo matične hiše delovala SNG Drama Ljubljana, trenutno prenavljajo – v celoti naj bi bilo gledališče preseljeno konec avgusta, prvo premiero tam napovedujejo oktobra. Na ogledu prostorov je ministrica za kulturo Asta Vrečko orisala finančno sliko, ravnateljica Drame Vesna Jurca Tadel pa poudarila, da so nadomestni prostori v L56 več kot primerni kot začasno domovanje gledališča v času prenove, saj bodo lahko na eno mesto preselili celoten kolektiv.
Danes se s projekcijo armenskega filma Barva granata v Letnem kinu Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi Metelkova začenja 7. festival Poletje na platnu in med platnicami. S skupnimi močmi ga pripravljata Slovenska kinoteka in Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature.
Na letošnjem Sarajevskem filmskem festivalu so kar trije slovenski filmi uvrščeni v tekmovalne kategorije, in sicer v sekcije celovečernega igranega, dokumentarnega in kratkometražnega filma. Pod vse tri so podpisane ženske režiserke. O teh in o drugih slovenskih prispevkih na letošnjem festivalu v Sarajevu se Tesa Drev Juh pogovarja z direktorico Slovenskega filmskega centra Natašo Bučar.
Prihodnji teden prihaja v kino nov film Osmi potnik s podnaslovom Romul. To je že osmi film iz serije o morilski vesoljski pošasti ksenomorfu – oziroma celo deseti, če štejemo še dva filma, kjer se spopade s Predatorjem. Čeprav bi ta dva bilo bolje čim prej pozabiti. Kljub številnim nadaljevanjem sta pečat na znanstveni fantastiki in tudi širši popularni kulturi pustila predvsem prva dva filma, ki sta ju režirala Ridley Scott in James Cameron. O franšizi Osmi potnik razmišlja Igor Harb, bere Igor Velše.
Na olimpijskih igrah, ki te dni potekajo v Parizu, je danes poseben dan. V Slovenski hiši namreč poteka Dan slovenske kulture. To je priložnost, da Slovenija mednarodni javnosti predstavo svojo kulturno ponudbo in program dogajanja v Novi Gorici, ki bo prihodnje leto z Gorico nosila naslov Evropske prestolnice kulture. V Franciji je premiero doživel tudi dokumentarni film o olimpioniku Leonu Štuklju.
Slovesnost, na kateri bomo razglasili avtorja zmagovalne zgodbe, bo 24. septembra (spremenjen datum!) v Cankarjevem domu, del neposrednega prenosa pa bo tudi interpretacija zmagovalne zgodbe. Zgodbe, ki so se uvrstile v ožji izbor, bodo na sporedu v dneh pred slovesnostjo, od 21. do 23. septembra (spremenjeni datumi) v oddaji Literarni nokturno na Tretjem in Prvem programu Radia Slovenija. V oddajah bomo tudi razkrili imena avtorjev iz ožjega izbora. Strokovna žirija v sestavi Breda Biščak, Nada Grošelj in predsednik Vlado Motnikar je dobila v branje 980 kratkih zgodb, ki so prispele na natečaj prek spletnega obrazca. Izbrala je lastovko in v ožji izbor uvrstila še tri zgodbe: Nagrada lastovka Trije asi (šifra: Fulhaus) V svoji utemeljitvi je žirija zapisala naslednje: Noč, soba z mizo in ob njej trije kvartopirci. En sam prizor v strukturno zaokroženi zgodbi Trije asi natančno slika njen dogajalni čas, prostor in osebe, drobni detajli v ozadju pa odsevajo našo polpreteklost in morda celo družbeno sedanjost. Že v naslovu in še nekajkrat v zgodbi sami se pojavi metaforična dvoumnost. Kakor temelji igra na blefiranju, je tudi karakterizacija likov pokeraško minimalistična, osredotočena na odtenke. Suveren pripovedovalski glas prefinjeno slika posamezne značaje, spremlja dinamiko odnosov med njimi ter spretno stopnjuje opazovalčevo pozornost. Stave na mizi so vse višje, a napetost se sproti rahlja in ni se bati, da bi se igralci postrelili med sabo. Avtorjevi subtilni namigi občasno celo nakažejo odgovore na vprašanja, ki se nam morajo porajati ob branju ali poslušanju zgodbe in se razrešijo v sklepu, vendar lahko te namige sproti prepozna le izkušeno oko oziroma uho. V ožji izbor je žirija uvrstila zgodbe: Izklesana osamljenost (šifra: Astro 55) Jutro v Alepu (šifra: Pseudonihilist) Silhueta (šifra: Samohodec)
Detajli kolin, harmonike, Jezusovo razpelo, lovske trofeje, osameli kozolec, molža, nagrobne sveče in v kapelico zarejen osni panj. To so prizori, ki se znajdejo v najnovejših stripih Martina Ramoveša Kontrabantarji in Amerika. Nastala sta po zgodbah Janeza Ramoveša, ki osvetljujejo lokalno tihotapstvo in izseljevanje v 19. in prvi polovici 20. stoletja. Stripa sta se zdaj prelevila tudi v večmedijsko ambientalno zasnovano razstavo Mačkova glava v Galeriji Ivana Groharja v Škofji Loki, ki jo je kurirala Maša Žekš. Foto: Loški muzej
V Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki je na ogled razstava Karla Plemenitaša z naslovom Ujeti prostori. Pregledna razstava je posvečena 70-letnici umetnika, ki je z likovno pedagoškim delom na začetku 80. let prejšnjega stoletja pripomogel k razvoju likovne umetnosti v Kostanjevici na Krki.
Gora divjih petelinov, s pravim imenom Petehovac, kjer so doma volkovi, medvedi in risi, je bila prejšnji teden prizorišče žanrsko raznolike filmske ponudbe ter domiselnega spremljevalnega programa na festivalu Cinehill. V Gorski kotar se je z novim imenom delno že lani, letos pa v celoti, preselil Motovunski filmski festival. Obiskala ga je tudi Judita Trajber. Bereta Lidija Hartman in Renato Horvat.
Neveljaven email naslov