Tihomir Pinter, posebej poznan po portretih umetnikov in prizorih iz železarn, je svoja dela predstavil na okoli 110 samostojnih in skoraj 600 skupinskih razstavah. Rodil se je 19. januarja 1938 v Bjelovarju na Hrvaškem, od leta 1970 pa je z družino živel v Ljubljani. Ob izrazni, ekspresivni avtorski fotografiji, s katero se je še posebej v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja uveljavil kot pomembnejši fotograf v nekdanji Jugoslaviji, je potrebno povedati, da je ves čas deloval še v svojem poklicu kot kemik in farmacevt, na tem področju je tudi doktoriral. Morda je tudi zato gojil tako tesen odnos do postopka v temnici. Hkrati ga je zanimala likovna, skorajda slikarska plat v podobi, pa svetlobni kontrasti. To je recimo našel v prizorih v temi žareče kovine, isker, pare in delavcev v jugoslovanskih železarnah. Nikoli ni uporabljal bliskavice, le naravno svetlobo. Poseben del opusa so portreti književnikov, skladateljev in likovnih ustvarjalcev, ki jih je med drugim obiskoval v njihovih prostorih. Posnel jih je s širokokotnim objektivom, da je zajel značaj ateljejev. Po upokojitvi se je portretni fotografiji še posebej posvetil. Bil je član ljubljanske Fotogrupe ŠOLT, tako Fotozveza Jugoslavije kot Mednarodna zveza za umetniško fotografijo pa sta mu podelili naziva za mojstrstvo in odličnost. Retrospektivno razstavo Tihomirja Pinterja Kemija podobe smo si leta 2018 ogledali v Jakopičevi galeriji, pred tremi leti pa je 60 portretov iz cikla Umetniki v ateljejih razstavil v Narodni galeriji, in jih že pred tem prav tej tudi poklonil.