Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Murski Soboti se začenja 19. mednarodni festival sodobnega plesa Front@. Zanj so letos izbrali geslo ''Ne agresija, radovednost širi obzorja''. Kakih 100 plesalk in plesalcev iz različnih držav bo v štirih dneh predstavilo 18 plesnih del, od teh dve celovečerni predstavi in za zaključek še koreografije pri nas dokaj neznanega korejskega sodobnega plesa. Drugi del bogatega festivalskega programa je nekoliko bolj odprte narave in je namenjen zlasti mladim, še ne ravno uveljavljenim plesalcem.
V Murski Soboti se začenja 19. mednarodni festival sodobnega plesa Front@. Zanj so letos izbrali geslo ''Ne agresija, radovednost širi obzorja''. Kakih 100 plesalk in plesalcev iz različnih držav bo v štirih dneh predstavilo 18 plesnih del, od teh dve celovečerni predstavi in za zaključek še koreografije pri nas dokaj neznanega korejskega sodobnega plesa. Drugi del bogatega festivalskega programa je nekoliko bolj odprte narave in je namenjen zlasti mladim, še ne ravno uveljavljenim plesalcem.
Festival balKam predstavlja pregled najzanimivejših filmov z vidika filmske fotografije v regiji. Pripravljajo ga nacionalna združenja direktorjev fotografije Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Slovenije. Letošnja novost je podelitev nagrade za najboljšo fotografijo v študentskem filmu, v spremljevalnem programu festivala pa so priredili tudi okroglo mizo na temo pogojev za delo filmskih snemalcev in snemalk, ki jo je moderiral Simon Tanšek. Na njej so sodelovali gostje iz Slovenije in držav Balkana. Delo filmskega snemalca, snemalke je avtorsko delo, filmska fotografija pa je ključni umetniški vidik filma, ki pomembno določa samo filmsko pripoved. Pa so jim pri nas in v regiji zagotovljeni pogoji za delo, ki zagotavljajo socialno varnost in možnost varnega in kontinuiranega ustvarjanja – nenazadnje pa tudi nastajanje kakovostne filmske produkcije? O tem Darko Herič, ki je kot snemalec oziroma direktor fotografije podpisal filme, kot so Vesolje med nami, Ne bom več luzerka, Dvojina in številne druge.
V Uredništvu igranega programa na Tretjem programu Ars sta nastala dva nova ciklusa radijskih iger. Slabe ceste je naslov šestih epizod o vojni v Ukrajini. Besedilo je napisala ukrajinska pisateljica Natalja Voróžbit. Prva epizoda bo predvajana 6. 4. 2024 zvečer na Prvem, naslednji dan zjutraj na istem programu ob osmih in pet minut pa bomo premierno poslušali prvega izmed štirih delov radijske igre z naslovom Gospa s klobukom Maše Ogrizek. Tadeja Krečič Scholten:
Med 4. in 7. aprilom bo v Slovenski kinoteki potekal festival BalKam, na njem bo na ogled izbor najzanimivejših filmov z vidika filmske fotografije v regiji. Pripravljajo ga nacionalna združenja direktorjev fotografije Bosne in Hercegovine, Srbije, Severne Makedonije, Hrvaške in Slovenije. Program 4. izdaje festivala predstavlja podpredsednik slovenskega Združenja filmskih snemalcev Rok Kajzer Nagode v pogovoru s Teso Drev Juh.
V kinu je svojo pot začel film Kraljevski Artur. Naslov bo marsikoga najbrž hudomušno zavedel: ne gre za še eno različico angleške legende o kralju Arturju, temveč za film o psu z imenom Artur. Posnet je po resnični zgodbi tekmovalca, ki je med petdnevno vzdržljivostno dirko v Dominikanski republiki rešil potepuškega psa in ga poimenoval Kraljevski Artur. Predloga za film je bila sicer knjižna uspešnica Pes, ki je prečkal džunglo, da bi našel dom avtorja Mikaela Lindnorda (prevod Miriam Drev), v glavnih vlogah nastopita Mark Wahlberg in pes Ukai, samega sebe pa na kratko odigra tudi pustolovec Bear Grylls. Film je bil pri občinstvu doslej pretežno dobro sprejet in ob tej priložnosti je Tina Poglajen pobrskala po spominu za filmi, v katerih so glavne vloge odigrali psi.
Bolonjski sejem daje posebno pozornost ilustraciji. Namenjen je le strokovni javnosti, obišče pa ga običajno okoli 30.000 ljudi. Njegova častna gostja bo letos Slovenija in čeprav je naša država nedavno že častno gostovala na frankfurtskem knjižnem sejmu, velja poudariti, da sta zgodbi programsko samosvoji. Na Ministrstvu za kulturo so podrobneje predstavili program.
Pri založbi Wieser v Celovcu so izdali zbirko več kot tridesetih del izbranih prevodov slovenskih avtorjev v nemščino. Slovenska knjižnica, ki so jo naslovili z verzom Franceta Prešerna Sem dolgo upal in se bal, je namenjena seznanjanju avstrijskega občinstva s slovensko literaturo. Foto: Založba Wieser
»Ta knjiga je zanič. Uničiti jo je treba.« to je o delu Avgusta se vidiva, kot sta zapisala njegova sinova, menil avtor, Gabriel García Márquez, a sta se kljub očetovi volji odločila, da bosta delo deset let po njegovi smrti objavila. 6. marca, na avtorjev rojstni dan, je delo kolumbijskega pisatelja, nobelovca, sočasno z izvirnikom izšlo v več kot 30 jezikih. Fragmente, ki jih je avtor pričel pisati že leta 1999, a mu jih zaradi bolezni nikoli ni uspelo dokončati, je v slovenščino za Mladinsko knjigo prevedla Vesna Velkovrh Bukilica. In kaj bi na izdajo dela porekel Márquez? Foto: Spletna stran Mladinske knjige
Včeraj je v Salzburgu v 93. letu starosti preminil mednarodno priznani violinist Igor Ozim, rojen 9. maja 1931 v Ljubljani. Veljal je za eno velikih avtoritet violinske igre v svetovnem merilu. Prve lekcije iz igranja violine je prejel od profesorja Leona Pfeiferja, nato je bil sprejet na ljubljanski glasbeni konservatorij, štipendija Britanskega sveta pa mu je omogočila nadaljevanje študija na Kraljevem glasbenem kolidžu v Londonu. Leta 1953 je zmagal na mednarodnem tekmovanju nemških radijskih postaj ARD v Münchnu, kar mu je omogočilo uspešno mednarodno glasbeno kariero. Kot solist je sodeloval z najuglednejšimi svetovnimi orkestri, kot so Berlinski in Londonski filharmoniki, Simfonični orkester BBC in Varšavska filharmonija. Nastopal je po vsem svetu in igral v različnih komornih sestavih – med drugim v violinskem duu s Primožem Novšakom, v klavirskem triu Arion, najdlje pa v duu s pianistom Marijanom Lipovškom. Arhiv Radia Slovenija hrani več sto posnetkov njegovih izvedb tako tuje kot domače glasbe, mnoge skladb je posnel za različne evropske in ameriške založbe. Njegov repertoar obsega vse ključne violinske koncerte mednarodne in domače literature ter številna komorna dela vseh slogovnih obdobij. Veliko sodobnih glasbenih del, ki jih je krstno izvedel, je bilo posvečenih prav njemu. Leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado in leta 2001 za posebne glasbene zasluge ob 300-letnici Academiae Philcarmonicorum Labacensium tudi častni znak svobode Republike Slovenije, najvišje državno odlikovanje. Poučeval je na ljubljanski Akademiji za glasbo, Visoki šoli za glasbo v Kölnu ter tudi v Bernu, na Dunaju in v Salzburgu. Njegova Mednarodna poletna violinska šola, prvič izvedena leta 1984, velja za mojstrsko šolo z eno najdaljših tradicij v Sloveniji. Violinski ton Igorja Ozima je bil žameten in poln topline, njegove izvedbe pa vselej tehtne in umetniško dognane.
Pet izbranih koncertov iz Evroradijskega niza koncertov za veliki teden. Posebni glasbeni dan uvaja redko izvajani oratorij Odrešenikove zadnje besede Louisa Spohra, nadaljuje ga koncert italijanske vokalne glasbe od 16. stoletja do danes v izvedbi zbora Jauna Muzika. Ob 16. uri sledi odloženi prenos Pasijona po Janezu Johanna Sebastiana Bacha iz Amsterdama, ob 18.30 Koncertni zbor Danskega radia uzvočuje francosko vokalno-instrumentalno glasbo, tudi Fauréjev Rekviem v priredbi Davida Hilla, Evroradijsko cvetno nedeljo na Arsu pa pozno zvečer sklepa Zbor Bavarskega radia pod vodstvom Kriste Audere, ki je zasnovala raznolik spored glasbenih del za zbor a cappella, poimenovan Aeternam po delu Bernata Vivancosa.
Na odru ljubljanske Drame bo zaživela prva slovenska uprizoritev besedila Nebesje, ki ga podpisuje trenutno ena najprodornejših britanskih dramatičark Lucy Kirkwood. Spomnimo, da smo v Drami že lahko videli odmevno uprizoritev njenega dela Otroci. Tokratno besedilo v središče postavi dvanajst žensk, ki sodijo trinajsti za njene zločine. Režije izjemno aktualne sodne drame se je lotil Sebastijan Horvat, njegova desna roka je bil dramaturg Milan Ramšak Marković. Foto: FB stran SNG Drama Ljubljana
V sredo, 20. marca, se je s podelitvijo nagrade Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic sklenila 26. izdaja Festivala dokumentarnega filma. Mednarodna žirija je nagrado namenila filmu makedonske režiserke Kumjane Novakove, o katerem smo že poročali. V tokratnem prispevku Urban Tarman razmišlja o filmih enega srbskega in dveh kitajskih dokumentaristov; slišali boste tudi, kako je članica mednarodne žirije Urška Djukić utemeljila izbor nagrade.
V Slovenski kinoteki 28. marca odpirajo retrospektivo, posvečeno Michaelu Hanekeju, enemu najuspešnejših avstrijskih in evropskih filmskih avtorjev. Ob tem so zapisali, da Haneke kot ustvarjalec neizprosno nastavlja ogledalo sodobni družbi ter s pogledom ostro reže njene moralne in etične postavke. Od leta 1974 do danes je s triindvajsetimi igranimi televizijskimi in kinematografskimi celovečerci ustvaril enega najbolj družbeno angažiranih opusov sodobnega časa, ki je tako v vsebinskem kot v formalnem pogledu izjemno celovit in avtorsko prepoznaven. Filme je večinoma posnel po lastnih scenarijih ali literarnih predlogah. Ena od osrednjih tem njegovih filmov je nasilje, ki izrašča iz odtujenosti in nezmožnosti komunikacije sodobnega človeka. Z Anjo Banko, urednico filmskega programa v Slovenski kinoteki, se pogovarja Tina Poglajen.
Francoski jezik naj bi tako ali drugače povezoval kar 321 milijonov ljudi na petih celinah. V Mednarodni organizaciji za frankofonijo je 88 držav, 54 jih je članic, sedem pridruženih članic in 27 držav opazovalk. Prav med te se uvršča Slovenija, ki se tako vsako leto 20. marca pridruži praznovanju mednarodnega dneva frankofonije. Ob tem se letos odvija tudi 12. Festival frankofonskega filma, ki ga lahko do torka obiščete v Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani. Pripravljajo ga v sodelovanju s Francoskim inštitutom v Sloveniji.
Klavdij Sluban, eden od mednarodno najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu, ki je prejel več pomembnih nagrad, na retrospektivni razstavi v ljubljanski Galeriji Jakopič na ogled postavlja več kot 150 fotografij iz več kot treh desetletij svojega ustvarjanja. Njegova dela, ki jih hranijo v zbirkah po vsem svetu, z osebno in poetično govorico raziskujejo kraje, kjer sta čas in prostor strnjena: države z zgodovinskimi ranami, otoki ali zapori. Naslov razstave Nekje drugje Tukaj nakazuje pomen potovanj za njegov več kot tridesetletni opus, a pri tem se zdi, da ne glede na to kam odide, pripoveduje predvsem o sebi
Kot zadnji mednarodni gost je na festivalu Fabula v ljubljanskem Cankarjevem domu gostoval Georgi Gospodinov, eden najvidnejših sodobnih bolgarskih avtorjev. Za roman Časovno zaklonišče, ki je v slovenščini, tako kot prejšnja dva, izšel v prevodu Boruta Omrzela lani, je prejel mednarodno nagrado Booker, roman pa je bil preveden že v 25 jezikov. Zakaj se tako radi vračamo v preteklost in kaj nam ta želja pravzaprav govori o sedanjosti? Foto: Festival Fabula/Nina Pernat
Pred četrt stoletja, leta 1999, je UNESCO 21. marec razglasil za svetovni dan poezije z namenom njenega promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja. Tudi pri nas ta dan že vrsto let praznujemo kot nekakšen neformalni pesniški praznik, saj pesnice in pesniki ter ljubiteljice in ljubitelji na različnih lokacijah po državi ves dan interpretirajo in poslušajo poezijo. »Brati pesmi pomeni vstopati v odrešujočo bližino resničnega,« je v letošnji poslanici zapisala pesnica Veronika Dintinjana. Ob tem pa velja izpostaviti še univerzalnost poezije. Poezija je namreč ena od oblik dialoga in nam tudi odkrije, da si vsi posamezniki delimo enaka vprašanja in enake občutke. Prav v tem lahko prepoznamo njeno pomembno vrednost in prav zato je pomemben 3. ljubljanski pesniški maraton, največja pesniška prireditev pri nas, ki je nastala v organizaciji številnih društev in posameznikov. A ob rob pesniškemu dogajanju na ta dan je potrebno poudariti, da poezija že vrsto let izgublja bitko z drugimi vsebinami v medijih, predvsem pa so njeni ustvarjalci in ustvarjalke vse bolj odrinjeni_e na družbeni rob in vse prevečkrat potisnjeni_e tudi v težak finančni položaj. Oblikovanje: Katja Pahor
''Ko mi je Srečko prvič zares zazvenel, sem se začudil kot tista mačka, ki je skočila na klavir. Iz črk je namreč vstal in me zaobjel ves svet fanta odprte duše in neizmernega duhá.'' Tako je zapisal Rafael Vončina, soscenarist predstave Vlak št. 1 2 3 v bodočnost, ki jo bodo ob 120. rojstnem dnevu Srečka Kosovela premierno uprizorili ob 20. uri v Kosovelovem domu v Sežani. Kot pravi soscenaristka Mateja Kralj, je metaforo vlaka izbrala za naslov zato, ker simbolično predstavlja drvenje sodobne družbe, a tudi možnost novega začetka. Predstava, ki jo lahko spremljamo tudi v neposrednem radijskem prenosu na Arsu in Radiu Trst A, je nastala kot plod čezmejnega sodelovanja v koprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem v Trstu. Pogovarjali smo se z režiserko in scenografko Jasmin Kovic.
V Cankarjevem domu se danes začenja 27. Pripovedovalski festival, ki ga letos zaznamuje voda, krovna tema se namreč glasi Morje v meni. Program je zasnovala nova programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, ki na tokratnem festivalu zavestno, namerno in z veliko navdušenja daje glas ženskam.
V nekdanji tržaški ribarnici je na ogled razstava Amazônia priznanega brazilskega fotografa Sebastiãa Salgada. Več kot 200 črno-belih fotografij obiskovalca popelje skozi divjo lepoto narave in življenja v amazonskem pragozdu. Gre za poziv k ohranitvi zaklada pomembnega za celotno človeštvo pravi 80 letni fotograf, ki upa, da njegove fotografije ne bodo postale podobe izgubljenega sveta. S skupnimi močmi se moramo zavzeti za ohranitev tega raja na Zemlji, najobsežnejšega vira sladke vode na našem planetu z izjemno biotsko raznovrstnostjo, pravi brazilski fotograf, ki se je dokumentiranju amazonskega pragozda posvečal več kot sedem let. Razstava nas v oddaljeno deželo najprej zapelje s fotografijami posnetimi iz zraka: na velikih formatih občutimo veličino pragozda, meglice in oblaki ob skalnatih vrhovih nam približajo vlažno subtropsko podnebje, vijugaste struge pa nas spomnijo na spreminjajočo se rečno gladino. Ko se ustalimo, nas fotograf povabi, da spoznamo prebivalce, vztrajne branitelje neokrnjene narave. V objektiv je ujel vsakodnevni utrip življenja dvanajstih plemen. Od lova, ribolova in ognjišča, do tradicionalnih obredov, običajev, plesa in družinskih portretov. Črno belim podobam utrip na razstavi vlivajo zvoki narave: šumenje dreves, žvrgolenje ptic, oglašanje opic ter človeški dih – posebno skladbo je za razstavo ustvaril francoski glasbenik Jean – Michel Jarre. Razstava, ki je gostovala v Rimu in Milanu, ter drugih evropskih prestolnicah, bo v Trstu na ogled do 13. oktobra. Foto: "Contrasto", Sebastião Salgado, vir: https://salgadoamazonia.it/en/, izrez fotografije
Z nekaj zamude zaradi propalestinskih protestov so pred nekaj urami v gledališču Dolby v Hollywoodu podelili 96. filmske nagrade oskar. Zlati kipec za najboljši film, ki ga je podelil Al Pacino, je pričakovano prejel Oppenheimer, ki jih je vsega skupaj odnesel sedem, kar nekaj favoritov pa je ostalo praznih rok, na primer Morilci cvetne lune. Najboljša igralec in igralka sta postala Cillian Murphy in Emma Stone. Prireditev je že četrtič vodil komik Jimmy Kimmel, ki je poudaril, da je za nami leto odličnih filmov a tudi ene najdaljših stavk v zgodovini filmske industrije.
Neveljaven email naslov