Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Literarna zgodovinarka in urednica zbranih del Zofke Kveder dr. Katja Mihurko Poniž, dekanka Fakultete za humanistiko in sodelavka Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici, je za literarnovedno monografijo Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature dobila Zoisovo priznanje. Avtorica je obravnavala zgodnje slovenske pesnice, pisateljice in dramatičarke: Josipino Turnograjsko, Luizo Pesjak, Pavlino Pajk, Marico Nadlišek Bartol, Zofko Kveder, Ljudmilo Poljanec, Vido Jeraj in nekatere druge. Pomembno je, da je slovenske ustvarjalke vključila v širši referenčni okvir, v mrežo evropske ženske književne tradicije. Med drugim je pokazala, da so avtorice obogatile slovensko književnost z razvijanjem novih tem, likov, pripovednih postopkov in slogovnih posebnosti. Bi bilo torej treba literarno zgodovino slovenske književnosti napisati na novo in prevrednotiti nacionalni kanon? Na to in druga vprašanja bo avtorica odgovorila v oddaji Ars humana v pogovoru z Markom Goljo. Zato je nikar ne zamudite.
852 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Literarna zgodovinarka in urednica zbranih del Zofke Kveder dr. Katja Mihurko Poniž, dekanka Fakultete za humanistiko in sodelavka Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici, je za literarnovedno monografijo Zapisano z njenim peresom: prelomi zgodnjih slovenskih književnic s paradigmo nacionalne literature dobila Zoisovo priznanje. Avtorica je obravnavala zgodnje slovenske pesnice, pisateljice in dramatičarke: Josipino Turnograjsko, Luizo Pesjak, Pavlino Pajk, Marico Nadlišek Bartol, Zofko Kveder, Ljudmilo Poljanec, Vido Jeraj in nekatere druge. Pomembno je, da je slovenske ustvarjalke vključila v širši referenčni okvir, v mrežo evropske ženske književne tradicije. Med drugim je pokazala, da so avtorice obogatile slovensko književnost z razvijanjem novih tem, likov, pripovednih postopkov in slogovnih posebnosti. Bi bilo torej treba literarno zgodovino slovenske književnosti napisati na novo in prevrednotiti nacionalni kanon? Na to in druga vprašanja bo avtorica odgovorila v oddaji Ars humana v pogovoru z Markom Goljo. Zato je nikar ne zamudite.
Neveljaven email naslov