Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nekdanji Jugoslaviji cenzure uradno ni bilo. Kljub temu se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni. Čeprav politične cenzure uradno ni bilo, so obstajale knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane. Obstajali so tudi fondi, v katerih je bilo več sto knjig, ki so bile iz katerega koli vzroka označene kot neprimerne, njihovo posedovanje pa je bilo sankcionirano. Več o tem, koliko je bilo takšnih knjig, o skritih fondih in o tem, kaj cenzura sploh je in kakšne oblike cenzur poznamo, pa v nadaljevanju. Gostja oddaje bo zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Je tudi avtorica odmevne razstave z naslovom »Stop! cenzura – Prepovedana literatura in knjižnice 1945–1991«. S Heleno Janežič se bo pogovarjala Tina Kozin.
846 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
V nekdanji Jugoslaviji cenzure uradno ni bilo. Kljub temu se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni. Čeprav politične cenzure uradno ni bilo, so obstajale knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane. Obstajali so tudi fondi, v katerih je bilo več sto knjig, ki so bile iz katerega koli vzroka označene kot neprimerne, njihovo posedovanje pa je bilo sankcionirano. Več o tem, koliko je bilo takšnih knjig, o skritih fondih in o tem, kaj cenzura sploh je in kakšne oblike cenzur poznamo, pa v nadaljevanju. Gostja oddaje bo zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije. Je tudi avtorica odmevne razstave z naslovom »Stop! cenzura – Prepovedana literatura in knjižnice 1945–1991«. S Heleno Janežič se bo pogovarjala Tina Kozin.
V Ars humani smo govorili o tragični ljubezni med Veroniko Deseniško in Friderikom II. Celjskim kot motivom v slovenski književnosti, ki temelji na zgodovinsko izpričanih dejstvih. S sogovorniki prav na dan Veronikine smrti razkrivajo nova spoznanja o najlepši in najbolj usodni ljubezenski zgodbi na Slovenskem in z zanimivimi dognanji osvetljujejo zgodovinska ozadja, pomembna za našo identiteto in samozavest. V oddaji so sodelovali p. dr. Karel Gržan, profesor Franc Kralj in pisatelj Ivan Sivec. Pogovor je vodil vodi Marjan Kovačevič Beltram.
Ko Un je najpomembnejši sodobni južnokorejski pesnik, čigar ime se pojavlja med kandidati za Nobelovo nagrado za literaturo. Poleg poezije, ki je v jedru njegovega ustvarjanja, piše romane, eseje in razprave. Danes umirjeni in modri 83-letni gospod ima za sabo osupljivo življenjsko pot. Večkrat je nad sabo dvignil roko; večkrat je bil zaprt in mučen; in vendar se ni vdal. Po korejski vojni se je prelevil v budističnega meniha, potem v aktivista in govornika ljudstva. Zadnja desetletja je zagovornik združitve Korej. Slovenijo je obiskal kot častni gost festivala Dnevi poezije in vina. V pogovoru za oddajo Ars humana je spregovoril tudi o tem, zakaj se pesnik ne prebuja ob zori. Vabljeni k poslušanju! Fotografija: Ko Un na Ptuju; Avtor: Matej Pušnik, 2016
Letos mineva 130 let od rojstva treh velikanov slovenske umetnostne zgodovine: Izidorja Cankarja, Vojeslava Moleta in Franceta Steleta. Z dr. Matejem Klemenčičem in dr. Andrejem Smrekarjem smo osvetlili leta, ko je stroka postavljala svoje znanstvene temelje, se sprehodili skozi njeno zgodovino in razmišljali o izzivih, ki so pred njo.
Pesnik, esejist, dramatik in prevajalec Veno Taufer je nedavno objavil zajetno, skoraj osemsto strani obsežno knjigo zbranih pesniških zbirk z dodatkom novih pesmi z naslovom Telemahovi komentarji. Izid knjige je bil povod za pogovor Marka Golje z enim izmed vodilnih slovenskih modernističnih pesnikov. Zato ne preseneča, da sta se pogovarjala predvsem o poeziji, je pa pesnik povedal tudi marsikaj o sebi, prebral pa je tudi pesem Evropa, domá. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
"Zakaj knjiga o ljubezni?" se v izhodišču svoje razprave O ljubezni vpraša italijanski filozof Umberto Galimberti. Odgovor se glasi: ker je ljubezen v dobi tehnike dobila povsem drugačno obliko. V dobi, ki je razbila vse družbene vezi, je po Galimbertiju ljubezen bolj kot odnos do drugega postala krčeviti kult osebnega doživljanja, pač v duhu prenapetega individualizma, ki nam ga neprestano privzgaja naša kultura, za katero je drugi le sredstvo za rast lastne osebnosti. O tem in drugih vidikih ljubezni se ob Galimbertijevi knjigi pogovarjamo z njenim prevajalcem Matejem Venierjem.
"Rad bi napisal pesem, ki se je ne bi dalo razložiti in želel bi, da je bralec očaran nad njeno zaprtostjo," pravi Vlada Urošević, makedonski pesnik, pisatelj, prevajalec, literarni zgodovinar in teoretik, ki se je nedavno mudil na Ptuju, kjer je bil častni gost festivala Dnevi poezije in vina. Urošević - v Sloveniji ga poznamo tudi kot avtorja romana Divja liga - je med osrednjimi predstavniki makedonske literarne fantastike, za oddajo Ars humana pa je spregovoril predvsem o svojem razumevanju poezije.
Tokratno Ars humano namenjamo pisateljici in filozofinji Simone de Beauvoir, ki se je rodila leta 1908 v Parizu. Bibliografija, ki jo je zapustila, je zelo pestra: pisala je filozofska dela, romane, eseje, pisma in avtobiografijo, v zgodovino pa se je zapisala kot utemeljiteljica sodobnega feminizma. K temu je pripomoglo njeno monumentalno delo Drugi spol, filozofska refleksija in hkrati zgodovinska analiza ženskega duha. Letos, ko je minilo trideset let od smrti Simone de Beauvoir, smo oddajo Ars humana posvetili njeni misli, ki smo se je dotaknili v pogovoru z Evo D. Bahovec in Andrino Tonkli Komel.
Poljsko-britanski sociolog Zygmunt Bauman je ob nedavnem obisku Slovenije v pogovoru z Urbanom Tarmanom spregovoril o vlogi sociologije v sodobni družbi. V svojem razmišljanju se ni izognil niti aktualni begunski krizi, ki jo je razložil z zgodbo antičnega basnopisca Ezopa.
Umetniške prakse niso osrednji predmet preučevanja filozofije; kadar ta seže na polje umetnosti, se najpogosteje ukvarja s splošnimi vprašanji estetike. Ta trditev pa ne drži v primeru enega najvplivnejših filozofov sodobnega časa Jacquesa Ranciera, ki v času, ko so zaradi pereča političnega dogajanja umetniške prakse odrinjene iz središča pozornosti, posebno pozornost namenja prav preučevanju konkretnih primerov iz sveta umetnosti. Njegovemu razmišljanju smo preteklo leto v okviru mednarodne konference Estetski režim umetnosti: Razseđnosti Rancierove teorije lahko prisluhnili tudi v Ljubljani. Takrat smo z njim posneli pogovor, ki mu lahko prisluhnete v oddaji.
Barok, evropski zgodovinski in umetnostni slog, je nekakšen odsev zmage nad reformacijo, baročna umetnost tudi odziv na protestantizem. V določenih elementih se je opiral tudi na renesanso, predvsem pri upodabljanju človeškega telesa in pri uporabi elementov v arhitekturi. V baroku sta umetnost in krščanstvo ustvarila pomemben del kulture in duhovnosti, ki ju poznamo danes na zahodu. Kako se to odraža na evropskih in slovenskih tleh, bomo v oddaji Ars humana razpravljali s profesorico za umetnostno zgodovino, doktorico Metodo Kemperl in z Vlasto Kramperšek iz Muzeja baroka v Šmarju pri Jelšah. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
"Ne zavedamo se, da literatura in humanistična znanja, da kultura in izobrazba sestavljajo idealno plodovno tekočino, v kateri se lahko silovito razvijajo ideje o demokraciji, svobodi, pravičnosti, laičnosti, pravici do kritike, strpnosti, solidarnosti in splošnem dobru," v knjigi Koristnost nekoristnega zapiše italijanski filozof, strokovnjak za renesanso Nuccio Ordine. Pogovor z njim, ki mu lahko prisluhnete v oddaji, je nastal prav ob izidu omenjene knjige. Avtor oddaje: Goran Tenze
2. avgusta 1944 ponoči so nacisti v taborišču Auschwitz-Birkenau v plinskih celicah umorili več tisoč Romov in Sintov. Ob obletnici tragičnega dogodka bomo v oddaji Ars humana predvajali pogovor o genocidu nad evropskimi Romi. Pogovor je bil premierno na programu 21. julija leta 2014 v živo, v njem pa so sodelovali raziskovalka na področju varstva človekovih pravic in manjšin dr. Vera Klopčič, predsednik Zveze Romov Slovenije in podpredsednik Evropske romske Zveze Jožek Hôrvat Muc, dolgoletni svetovalec v Pomurskem muzeju mag. Franc Kuzmič in dr. Marjan Toš, takratni direktor Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Kje je izvor sodobnega občutja nihilizma? Kakšne so perspektive mladih? Kako sta povezana zaton Zahoda in usihanje krščanstva? To so le nekatera vprašanja, ki uokvirjajo pogovor z milanskim filozofom in psihoanalitikom Umbertom Galimbertijem. Oddajo je pripravil Janko Petrovec.
V tokratni oddaji Ars humana nadaljujemo naš radijski eksperiment, v katerem govorci z različnih znanstvenih področij brez voditelja, časovnih omejitev in vnaprej zastavljenih vprašanj izmenjujejo mnenja. Iztočnica njihovega pogovora pa je Težak problem, vprašanje, ki se glasi: Kako je možno, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega? Kako so se spopadli z njim? Je diskurz tekel gladko, so se med seboj poslušali, nadgrajevali misli, so se strinjali? Oddajo je pripravila Bruna Pikš, v njej pa so sodelovali filozofinja Olga Markič, fizik Alojz Kodre, psiholog Janez Mlakar in kognitivni znanstvenik Urban Kordeš.
Po vsem sodeč, gledališke kritike med letoma 1993 in 2013, je naslov obsežne monografije, ki je v zbirki Dokumenti Slovenskega gledališkega inštituta izšla spomladi letos. Njen avtor je Blaž Lukan, slovenski gledališki kritik, teoretik in profesor na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. V knjigi so zbrane kritike, ki jih je v omenjenem obdobju objavljal pretežno v dnevnem časopisju. V oddaji Ars humana vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z Blažem Lukanom o sebi – kritiku, kritiki širše ter trenutnem vpogledu v polje uprizoritvenih umetnosti pri nas. foto: Maj Pavček
Kako teče pogovor v radijskem studiu, ko ni vnaprej pripravljenih vprašanj, časovnih pritiskov in radijskega voditelja? Tokratno oddajo Ars humana smo zasnovali kot radijski eksperiment. V njem so sodelovali filozofinja Olga Markič, fizik Alojz Kodre, psiholog Janez Mlakar in kognitivni znanstvenik Urban Kordeš. Navdihnjeni s Težkim problemom, vprašanjem, ki se glasi kako je mogoče, da z nečim materialnim, kot so naši možgani, doživljamo in občutimo nekaj nematerialnega, so govorci zajadrali v pogovor o vzgoji in oblikah družine, medčloveških odnosih, vedno večji vlogi tehnologije v vsakdanjem življenju, atomskih bombah, manipulaciji ljudi, evoluciji, sestavnih delih zavesti in pomenu znanosti. Oddajo je pripravila Bruna Pikš.
Knjiga o Uni, večkrat nagrajeni roman uveljavljenega bosanskega pisatelja Faruka Šehića (nedavno smo ga dobili v prevodu Zdravka Duše), je nenavadno delo: lirske opise narave in otroštva preliva z dokumentarnimi opisi vojne, s fantastičnimi, mitskimi in nadrealističnimi elementi. O knjigi, svoji poetiki in stanju duha v Bosni je pisatelj ob obisku v Ljubljani spregovoril v pogovoru s Tino Kozin. Skupaj z odlomki iz romana mu lahko prisluhnete v oddaji.
20. junij je svetovni dan beguncev in o beguncih v svetu in pri nas bodo v oddaji Ars humana več povedali varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, Jerneja Turin iz organizacije za človekove pravice Amnesty International, državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic in novinar časnika Delo Boštjan Videmšek – v pogovoru z Markom Goljo. Ne zamudite.
Rasizem se je še pred kratkim zdel obrobna akademska tema, ki je v zadnjem času ob geopolitičnih spremembah, ki so dosegle tudi Evropo, dobila še kako resničen obraz. Naenkrat so se po Evropi sprožila nevarna neorasistična gibanja, pred pomembnim izzivom pa je tudi vzgojno- izobraževalni in socialnovarstveni sistem; o čemer smo govorili tokrat v oddaji Ars humana. Gostje Aleksandre Saške Gruden so bili: dr. Marijanca Ajša Vižintin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije pri ZRC SAZU, doc. dr. Ksenija Šabec s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Goran Popović, ravnatelj Osnovne šole Livada.
Tržaškega pisatelja Scipia Slataperja – rodil se je leta 1888, umrl pa kot italijanski vojak na soški fronti konec leta 1915 – smo slovenski bralci bolje spoznali konec osemdesetih, ko je ob 100. obletnici Slataperjevega rojstva Marko Kravos prevedel njegovo osrednje delo z naslovom Moj Kras. Ob stoti obletnici Slataperjeve smrti je Moj Kras izšel znova – dvojezično, v italijanskem izvirniku in popravljenem prevodu Marka Kravosa. Knjigo je izdala tržaška založba Beit s spremnima besediloma Roberta Dedenara in prevajalca Marka Kravosa. Tokratno oddajo Ars humana namenjamo Scipiu Slataperju in njegovi knjigi Moj Kras. Slišali boste nekaj odlomkov iz Slataperjeve knjige in pogovor s prevajalcem in poznavalcem Slataperjevega dela pesnikom in pisateljem Markom Kravosom. Oddajo je pripravila Staša Grahek. na fotografiji: Scipio Slataper
Neveljaven email naslov