Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Slovenskem smo imeli v času razvitega in poznega srednjega veka dve plemiški družini, ki sta dosegli vojvodsko in knežjo raven vladanja in imeli v posesti območja, ki danes sodijo pod oblast več držav. Prva so bili Spanheimi, ki so vladali so od sredine 11. stoletja skoraj do konca 13. stoletja, ko rodbina izumre. Druga plemiška družina so bili Celjski grofje in pozneje Celjski knezi; vladali so ozemlju, ki je danes v treh državah: v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. S ”celjskimi” se prvič srečamo v prvi četrtini 12. stoletja, prvi pravi vzpon doživijo na prelomu v štirinajsto stoletje, vrh pa v prvi polovici 15. stoletja. Toda kmalu po sredini stoletja rodbina tragično izumre, saj ni več moških potomcev. Usoda celjskih knezov je po svoje tudi dokaz, da so se v 15. stoletju odnosi začeli hitreje spreminjali in napovedovati renesanso, ki je bila uvod v novo dobo. O tem, pa tudi o marsičem drugem, v oddaji, ki jo je pripravil Ivan Merljak, pripovedujeta zgodovinar, red. prof. ddr. Igor Grdina in zgodovinar in publicist, dr. Sandi Sitar.
846 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Na Slovenskem smo imeli v času razvitega in poznega srednjega veka dve plemiški družini, ki sta dosegli vojvodsko in knežjo raven vladanja in imeli v posesti območja, ki danes sodijo pod oblast več držav. Prva so bili Spanheimi, ki so vladali so od sredine 11. stoletja skoraj do konca 13. stoletja, ko rodbina izumre. Druga plemiška družina so bili Celjski grofje in pozneje Celjski knezi; vladali so ozemlju, ki je danes v treh državah: v Avstriji, na Hrvaškem in v Sloveniji. S ”celjskimi” se prvič srečamo v prvi četrtini 12. stoletja, prvi pravi vzpon doživijo na prelomu v štirinajsto stoletje, vrh pa v prvi polovici 15. stoletja. Toda kmalu po sredini stoletja rodbina tragično izumre, saj ni več moških potomcev. Usoda celjskih knezov je po svoje tudi dokaz, da so se v 15. stoletju odnosi začeli hitreje spreminjali in napovedovati renesanso, ki je bila uvod v novo dobo. O tem, pa tudi o marsičem drugem, v oddaji, ki jo je pripravil Ivan Merljak, pripovedujeta zgodovinar, red. prof. ddr. Igor Grdina in zgodovinar in publicist, dr. Sandi Sitar.
Kaj vse je filozofija danes, kakšen je njen položaj v družbi, medijih in izobraževanju, predvsem pa – kako in do kakšne mere je filozofija povezana z vsakdanjim življenjem? To so vprašanja, povezana s praktično filozofijo. V pogovoru, katerega izhodišče je posebna številka Časopisa za kritiko znanosti o tej temi, premišljamo, kaj ta filozofija sploh je, kako je povezana s filozofskim svetovanjem in zakaj je sploh pomembna. Sodelujeta mag. Katarina Majerhold in dr. Primož Turk. Foto: Gregor Podlogar
Ob 60-letnici Programa Ars se pogovarjamo o njegovem pomenu, načinu dela, tehnološki razširitvi, pogledamo pa tudi v njegovo prihodnost. Sodelujejo odgovorna urednica Ingrid Kovač Brus, pisatelj, pesnik in tudi radijski režiser Vinko Möderndorfer, skladatelj Milko Lazar, urednik novih medijev in socialnih omrežji Peter Frank, novinar in urednik oddaje Jezikovni pogovori Aleksander Čobec ter doc. dr. Tina Lengar Verovnik s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pogovor je bil prvič objavljen v oddaji Studio ob 17-ih.
V noči z 10. na 11. september leta 1993 je skupina samoorganiziranih ljudi zasedla del vojašnice na Metelkovi ulici v Ljubljani. S tem dejanjem se je širša skupnost pod vodstvom Mreže za Metelkovo uprla rušenju zgradb in začela z realizacijo pridobivanja prostorov za že delujoče kulturne organizacije. Od takrat pa vse do danes so te organizacije pomembno sooblikovale ne le Metelkove, temveč tudi celotni družbeno-kulturni prostor. Ob 30. obletnici zasedbe Metelkove razmišljamo o njeni zgodovini in vlogi. V pogovoru sodelujejo Jasna Babič, Miha Zadnikar, Andrej Pavlišič, Neven Korda ter Brane Mozetič in Boštjan Plut z izjavama. Foto: Gregor Podlogar
Slovenci imamo po nedavno narejenih raziskavah med vsemi državami Evropske unije precej negativno mnenje o znanstvenikih in znanstvenicah oziroma o znanosti nasploh, a kot vemo, je znanost ključno zaznamovala človekovo dojemanje sveta, družbe in samega sebe, pa čeprav je bila povezana tudi z ekonomskimi interesi. V pogovoru, v katerem sodelujeta dr. Sašo Dolenc in dr. Tomaž Grušovnik, razmišljamo o nezaupanju oziroma zaupanju v znanost in njenem pomenu v zgodovini ter predstavljanju le-te v javnosti. Slika: Pogled v vesolje, ki jo je objavil Camille Flammarion v svoji knjigi Atmosfera: popularna meteorologija (1888), vir: Wikipedija
Poljski pisatelj Ryszard Kapuściński (1932–2007) v svojih literarno-reportažnih besedilih največkrat ubeseduje avtobiografska doživetja ob zgodovinskih dogodkih. Kapuściński je bil tudi kot novinar priča mnogim prelomnim dogodkom in zato se mnoga njegova literarna dela nanje tudi navezujejo. V njih je posebej zanimiv njegov odnos do Drugega. S prevajalcem dr. Nikolajem Ježem, ki je prevedel njegova dela Cesar (CZ, 1999), Ebenovina (CZ, 2003) in Potovanja s Herodotom (Modrijan, 2009), predstavljamo tega zanimivega poljskega pisatelja 20. stoletja.
John Dewey (1859 – 1952), eden od ustanoviteljev filozofske šole pragmatizma, je precej vplival na ameriško družbeno misel 20. stoletja. Njegova razmišljanja so segala na različna polja humanistike, od izobraževanja in teorije družbe do etike in estetike, veliko pozornost pa je posvečal demokraciji. V pogovoru z dr. Lenartom Škofom, ki je nastal leta 2009, predstavljamo tega pri nas manj poznanega ameriškega misleca. Foto: Wiki
Razmišljanja Nikolaja Kopernika, zbrana v delu O revolucijah nebesnih sfer (1543), danes ne veljajo za revolucionarna, čeprav je to delo v marsičem pionirsko. Kopernikova misel je bila še globoko zasidrana v tradicionalno epistemologijo, zato zgolj predstavlja naznanitev novega pogleda na vesolje in človeka v njem, ki sta ga pozneje, v 17. stoletju oblikovala Galileo Galilei in Johannes Kepler ter tudi nekateri drugi astronomi. Z dr. Matjažem Veselom predstavljamo, kako se je oblikovala nova astronomija in kako je z njo nastal moderni svet. Na sliki Nikolaj Kopernik, foto: Wiki
Raziskovalci univerze Berkeley so odkrili, da so dejanske aktivnosti v možganih in nevronskih mrežah umetne inteligence, ko gre za učenje jezika, podobne. Raziskovalci so prvič odkrili podobnosti med nespremenjenimi meritvami možganske aktivnosti in signali nevronske mreže umetne inteligence. O tem, kaj pomeni to odkritje, katere so prednosti, katere pa nevarnosti umetne inteligence, smo se pogovarjali z vodjo te skupine doc. dr. Gašperjem Begušem, ki je na kalifornijski univerzi Berkeley ustanovil laboratorij za govor in računalništvo.
Miha Naglič (1952), sociolog, publicist, filozof in esejist, je pred štirimi leti izdal zapis 500 besed, ki ga je poimenoval Žirovski besednjak, v katerem je obdelal vse črke od A do Ž, vse besede pa se tako ali drugače dotikajo Žirovcev. S knjigo Mihatov besednjak (2022) pa je to dopolnil s svojo osebno izkušnjo. V zapisu novih 500 besed tako srečamo opis še vrste oseb, reči, pojmov in dogodkov, ki so tako ali drugače zaznamovali sedemdeset let njegovega življenja in dela. Gost je avtor Miha Naglič. Foto: Tina Dokl
Ralph Waldo Emerson (1803–1882) velja za prvega ameriškega filozofa in hkrati vodilnega predstavnika transcendentalizma. Samosvoj pesnik, esejist in filozof, ki bi letos maja praznoval 220. rojstni dan in ga je bral tudi Nietzsche, se je med drugim zavzemal za individualnost, svobodo, sobivanje človeka z naravo in moralno celovitost. S tem je postal ne le glasnik duha mlade ameriške nacije, temveč je tudi pomembno (so)oblikoval ameriško umetnost in kulturo. Več o Emersonu in njegovem delu pa v pogovoru, ki je bil prvič objavljen leta 2008, s prevajalko njegovega dela Miriam Drev. Foto: Wikimedia Commons
Kulturne in ustvarjalne dejavnosti se že nekaj časa ne želi več predstavljati le kot stroška, ki bi ga morala plačevati država, ampak tudi kot naložbo in pomembno gospodarsko panogo. Čeprav so želje po sodelovanju v zadnjem obdobju večje, pa je med področji tudi meja, ki izhaja iz različnih načinov dela, želja in pričakovanj. Kako se sploh spraševati o ekonomski vrednosti kulture in umetnosti? Na čem je mogoče graditi povezovanje med kulturo in gospodarstvom? Odgovore na ta vprašanja smo iskali v pogovoru z vodjo Centra za kreativnost mag. Anjo Zorko in ekonomistom prof. dr. Bogomirjem Kovačem. V oddaji so s krajšimi pogovori sodelovali tudi direktorica Cankarjevega doma Uršula Cetinski, direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek in umetniški vodja Zavoda Kersnikova Jurij Krpan. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: BoBo
Francoski klasicist François de La Rochefoucauld (1613 – 1680) je eden največji moralistov v zgodovine evropske misli in je danes, ko mineva 410 let od njegovega rojstva, poznan predvsem po delu Maksime. Gre za zbirko kratkih besedil, izrekov, ki se gibljejo med poezijo in prozo. V njih je avtor na podlagi filozofije, ki ni osnovana ne terminih, razkrinkava slabosti človeške narave. Tako je njihova izhodiščna teza, kot je zapisal prevajalec Maksim (Mladinska knjiga, zbirka Kondor, 2007) in sogovornik Primož Vitez, to, "da človekove vrline navadno niso nič drugega kot slabosti, ki jih samoljubje prikriva ali kaže v lažni luči. Ali še huje: dobro je ponavadi le prikrito zlo. La Rochefoucauld je pesimist."
V poletnih mesecih zaživijo tudi nekateri literarni festivali, ki so sestavni del literarnega dogajanja tako pri nas kot po svetu. V pogovoru razmišljamo, kakšna sta njihova vloga in pomen, v čem se razlikujejo in zakaj so pomembni. Sodelujejo: dr. Andrej Blatnik, Urška P. Černe, dr. Aljoša Harlamov in dr. Kristina Kočan. Foto: Gregor Podlogar
Odprtje Cukrarne je bilo na umetnostnem področju v Sloveniji verjetno osrednji dogodek leta 2021. Nov prostor naj ne bi bil namenjen le predstavljanju sodobne umetnosti, temveč različnim vsebinam, ključna pa naj bi bila tudi odprtost in povezovanje. Po skoraj dveh letih se z gosti sprašujemo, kaj so Ljubljani prinesli novi prostori, kakšno politiko razstav in delovanja lahko razberemo iz delovanja Cukrarne, pa tudi drugih prizorišč sodobne umetnosti v prestolnici. Kakšne so vsebinske specifike različnih razstavišč in kdo ciljna publika? Kako odprtje novega prostora vpliva na program preostalih? Kako se Ljubljana primerja s tujino ali drugimi slovenskimi mesti ter kaj morda v programih razstav pogrešamo? O tem razmišljajo Miha Colner, kustos v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, Blaž Peršin, direktor Muzeja in galerij mesta Ljubljane, Uroš Veber, koordinator projekta Atol in Maša Žekš, kuratorka in likovna kritičarka. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Foto: MOL/Nik Rovan
Prvo knjigo o zgodovini Španije pri nas, ki je v prevodu Ferdinanda Miklavca izšla pri Slovenski matici (2022), so napisali Julio Valdeon, Joseph Perez in Santos Julia. Gre za delo s preprostim naslovom Zgodovina Španije, ki pripoveduje dolgo zgodbo različnih kraljevin, muslimanske zasedbe, rekonkviste, iskanja skupne identitete in gradnje svetovnega imperija s kolonijami v Srednji in Južni Ameriki. In je tudi zgodba o upadu moči ter dolgih prizadevanjih za demokracijo, ki jih pretrga krvava državljanska vojna in diktatura generala Franca. Številna nasprotja, težnje po večji avtonomiji, celo neodvisnosti, denimo Katalonije, pa obstajajo še danes. Več o vsem tem v pogovoru s prof. dr. Petrom Vodopivcem in doc. dr. Markom Štuhecem. Slika Streljanje upornikov 3. maja 1808 Francisca de Goye, vir: Wikipedija.
Župan Ljubljane Zoran Jankovič rad poudari, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu. Je to res? Bo Ljubljana ostala najlepše mesto ali pa morda ne? O Ljubljani danes in pojutrišnjem se (v živo) z Markom Goljo pogovarjajo kustos v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje dr. Miloš Kosec, umetnostna zgodovinarka in raziskovalka z Oddelka za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani asistentka dr. Martina Malešič ter podžupan Ljubljane Rok Žnidaršič. Nikar ne zamudite.
Perverznost v vsakdanjih pogovorih povezujemo z osebnimi načini uživanja, nekateri filozofi pa v njej prepoznavajo produktivno izhodišče za spraševanje o tem, kako deluje politična moč ali kako je v neoliberalizem vgrajen perverzen moment. Več o perverziji in njenih možnih filozofskih implikacijah pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: dr. Aleš Bunta, dr. Boštjan Nedoh in dr. Tadej Troha. Foto: Gregor Podlogar
Društvo Asociacija je začelo delovati leta 1992 kot neformalna mreža nevladnih organizacij, 30 let pozneje pa je profesionalno koordinirana sodobna zagovorniška in servisna organizacija. Več o Asociaciji in njenem delovanju ter položaju samozaposlenih v kulturi danes pa v pogovoru, v katerem sodelujejo: predsednica Asociacije Inga Remeta, generalna direktorica Direktorata za razvoj kulturnih politik na Ministrstva za kulturo Tjaša Pureber in Miha Blažič, splošni koordinator sindikata Zasuk. Pogovor je potekal v prostorih galerije SCCA na Metelkovi v Ljubljani. Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija – mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije. Grafika: Društvo Asociacija
V luči uspehov nekaterih slovenskih filmov, ki so nastali v koprodukciji, in nasploh živemu dogajanju okoli slovenskega filma v Avstriji in Italiji posvečamo pogovor, ki je nastal v sodelovanju Radia Trst A, slovenskega programa ORF Celovec in Programa Ars Radia Slovenija. Z nami so Mateja Zorn, vodja programov pri goriškem Kinoateljeju, slovenska filmska ustvarjalka iz avstrijske Koroške Milena Olip ter tržaški filmski režiser, scenarist in profesor na Akademiji umetnosti Univerze v Novi Gorici Martin Turk. Foto: Freepik
Blišč kronanja Karla III. nas je spomnil na pomen in vlogo monarhij v sodobnem svetu, pa tudi v preteklosti. Monarhije so zdaj ustavne, monarh je vrhovni predstavnik svoje države. O vlogi monarhij, tudi vplivu Habsburžanov in Karadžordževićev, razmišljata zgodovinar in nekdanji veleposlanik v Avstriji dr. Andrej Rahten z ZRC SAZU in Univerze v Mariboru ter diplomat, veleposlanik Iztok Mirošič. Foto: Wikipedije; cesarske insignije v zakladnici, Hofburg, Dunaj
Neveljaven email naslov