Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
V Narodnem muzeju v Ljubljani so 6. maja letos razglasili Steletove nagrajence, dobitnike najvišjih nagrad na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pozneje novomeške območne enote slovenskega zavoda, ki je pomembno vplival na razvoj konservatorske stroke na Slovenskem. Komisija Konservatorskega društva Slovenije je ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo o njem med drugim zapisala:
»Aktivno je sodeloval z vsemi kulturnimi ustanovami v regiji in s strokovnimi zavodi v državi ter hkrati omogočal pogoje za delo številnim mlajšim sodelavcem in stanovskim kolegom. Svojo podjetnost je izkazal s pridobitvijo novih prostorov za zavod na gradu Grm in z vzpostavitvijo skupne arheološke restavratorske delavnice. Poglobil je dobro strokovno sodelovanje z Dolenjskim muzejem v Novem mestu in postopoma okrepil povezave z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, z Narodnim muzejem Slovenije in z več tujimi ustanovami, ki delujejo na področju varstva premične (in nepremične) kulturne dediščine. Kot spoštovan strokovnjak je bil imenovan v številne strokovne in delovne skupine v okviru dejavnosti Vlade RS, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.«
Danilo Breščak bo gost v oddaji ARS Humana, njen avtor je Milan Trobič.
846 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
V Narodnem muzeju v Ljubljani so 6. maja letos razglasili Steletove nagrajence, dobitnike najvišjih nagrad na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Steletovo nagrado za življenjsko delo je dobil novomeški arheolog Danilo Breščak, dolgoletni direktor novomeškega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in pozneje novomeške območne enote slovenskega zavoda, ki je pomembno vplival na razvoj konservatorske stroke na Slovenskem. Komisija Konservatorskega društva Slovenije je ob podelitvi Steletove nagrade za življenjsko delo o njem med drugim zapisala:
»Aktivno je sodeloval z vsemi kulturnimi ustanovami v regiji in s strokovnimi zavodi v državi ter hkrati omogočal pogoje za delo številnim mlajšim sodelavcem in stanovskim kolegom. Svojo podjetnost je izkazal s pridobitvijo novih prostorov za zavod na gradu Grm in z vzpostavitvijo skupne arheološke restavratorske delavnice. Poglobil je dobro strokovno sodelovanje z Dolenjskim muzejem v Novem mestu in postopoma okrepil povezave z Inštitutom za arheologijo ZRC SAZU, z Narodnim muzejem Slovenije in z več tujimi ustanovami, ki delujejo na področju varstva premične (in nepremične) kulturne dediščine. Kot spoštovan strokovnjak je bil imenovan v številne strokovne in delovne skupine v okviru dejavnosti Vlade RS, Ministrstva za kulturo in Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.«
Danilo Breščak bo gost v oddaji ARS Humana, njen avtor je Milan Trobič.
Tokrat v Ars humani skozi pogovor z akademskim slikarjem in profesorjem Tugom Šušnikom, osvetljujemo polažaj slike danes in njene možnosti v prihodnosti. Svoje misli razgrinjata še kurator Aron Fenyvesi in kritik Gabor Reider.
Decembra lani je pesnik, esejist, prevajalec in urednik Niko Grafenauer praznoval 75. rojstni dan. Zato smo v oddajo Ars humana uvrstili pogovor Marka Golje z umetnikom, posnet leta 2010 ob izidu njegovih zbranih pesmi z naslovom Diham, da ne zaide zrak (urednik knjige je bil Aleš Šteger). V intervjuju je jubilant pojasnil marsikatero značilnost svoje poezije in poetike, prebral pa je tudi štiri svoje pesmi, tako pesem o Pedenjpedu, hermetični sonet iz Štukatur, pesem, posvečeno Rudiju Šeligu, in ob koncu pogovora še pesem Čas iz priljubljene zbirke Skrivnosti. Če ste slučajno zamudili pogovor, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Dnevi poezije in vina
Leta 1992 je Republika Slovenija iz registra stalnih prebivalcev izbrisala 25671 oseb. Zakaj je do izbrisa prišlo, kakšne posledice je povzročil izbris, zakaj so oblasti različnih političnih barv tako počasi reševale problematiko izbrisanih in kakšen je njihov položaj danes – to je le nekaj vprašanj, na katera so v oddaji Ars humana odgovorili izbrisana Mirjana Učakar, pravnika mag. Matevž Krivic in dr. Dragan Petrovec ter evropski poslanec Lojze Peterle, v času izbrisa predsednik Vlade; z njimi se je pogovarjal, v živo, Marko Golja. Če ste slučajno zamudili oddajo, vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Umetniške prakse niso osrednji predmet preučevanja filozofije – oziroma kadar filozofija seže na polje umetnosti, se najpogosteje ukvarja s splošnejšimi vprašanji estetike. Tej trditvi pa se izmika delo francoskega filozofa Jacquesa Ranciera, katerega raziskovanje zadnjega desetletja je osredotočeno prav na specifične umetniške prakse. V čem je potencial oziroma izziv preučevanja konkretnih primerov iz sveta umetnosti predvsem v kontekstu sodobnega časa, ko so zaradi perečega političnega dogajanja umetniške prakse odrinjene iz središča pozornosti? S filozofom Jacquesom Rancierom sta se pogovarjali Pia Brezavšček in Saška Rakef.
V tokratni oddaji Ars humana bomo skušali osvetlili temelje arabske kulture in muslimanskega prebivalstva in odgovoriti na vprašanje: ali značilnosti prebivalcev Bližnjega vzhoda in severne Afrike ter njihovega verovanja, ki je je vpeto v skoraj vsa področja bivanja, zares poznamo ali pa svoja mnenja oblikujemo zgolj na podlagi površnega poznavanja in predsodkov. Pogovarjali smo se z dr. Primožem Šterbencem, politologom in sociologom, docentom za menedžment Univerze na Primorskem.
Bil je umetniški vodja v lutkovnem gledališču, organizator in vodja neinstutucionalnih gledališč – najprej gledališča Jožeta Pengova, potem gledališča Freyer teater – vrsto let pa je tudi učil na pedagoški fakulteti. Njegove lutkovne predstave so bile nagrajene za režijo, scensko glasbo in celostni vtis na tekmovalnih festivalih. Je prejemnik nagrade Prešernovega sklada republike Slovenije za dosežke na področju lutkovne umetnosti in najvišje nagrade Republike Slovenije za življenjsko delo v vzgoji in izobraževanju; a tisto, kar poleg velike strokovnosti še posebno odlikuje ustvarjalni opus Edija Majarona, je njegova neizmerna iskrenost, predvsem pa vera v lutko in v umetnost. Ob 75. obletnici njegovega rojstva in nedavnem izidu njegove knjige Vera v lutko se bomo skupaj z njim sprehodili skozi zgodovino lutkovne umetnosti v našem, pa tudi širšem jugoslovanskem in evropskem prostoru in razmišljali, kaj sta tista moč in lepota lutke, zaradi katerih je preživela vse od XII. stoletja pred našim štetjem do danes.
Migracije so stalnica v zgodovini človeštva. Tisočletja so se ljudstva preseljevala, že stoletja z vseh vetrov nastajajo narodi, nacije in konfederacije. Vsakdo, čigar spomin zaobjame nekaj generacij svojih prednikov, se zaveda, da smo vsi prišli od nekod drugod in da bomo morda tudi sami nekoč postali migranti ali pa bodo to postali naši potomci. V tokratni oddaji Ars humana smo se zato ozrli v zgodovino in se vprašali, kako so se v zadnjih stoletjih, v obdobju nacionalnih držav, spreminjale mednarodne migracije in razlogi zanje. Naši gostje so bili zgodovinar in zgodovinski antropolog dr. Aleksej Kalc, geograf, etnolog in kulturni antropolog dr. Jernej Mlekuž ter zgodovinar dr. Matjaž Klemenčič. Na fotografiji: Aleksandrinke Vir: Slovenski entografski muzej
Doktor Anton Vratuša, slovenski akademik, slavist, politik in diplomat je to pomlad obhajal stoletnico življenja. Tik pred drugo svetovno vojno je doktoriral in pisal jezikoslovne in literarno-teoretične razprave. Po vojni je deloval v Beogradu, bil je med drugim namestnik zunanjega ministra in jugoslovanski predstavnik v Združenih narodih. Na družboslovnem polju se je ukvarjal z državami v razvoju, z lokalnimi skupnostmi in manjšinami. Kljub visokim letom je še vedno dejaven kot častni predsednik Fundacije dr. Vaneka Šiftarja. Z doktorjem Antonom Vratušo se je pogovarjal Štefan Kutoš.
Izhajajoč iz gradiv, zbranih v Začasnem slovenskem plesnem arhivu, smo se sprehodili po začetkih sodobnega plesa na Slovenskem, spregovorili pa smo tudi o evropskih in svetovnih vzporednicah slovenske plesne ustvarjalnosti. Naš gost je bil kritik, publicist in zgodovinar uprizoritvenih umetnosti Rok Vevar. Avtorica fotografije: Nada Žgank
Če ste 25. maja, na umetnikov okrogli rojstni dan zamudili pogovor v živo z vsestranskim Andrejem Rozmanom Rozo, če ste 14. septembra zamudili ponovitev, potem izkoristite priložnost tukaj in zdaj ter poslušajte pogovor Marka Golje z vsestranskim umetnikom, ki zna nasmejati.
Popularni italijanski filozof Umberto Galimberti redno obiskuje Slovenijo že zaradi osebnih vezi z našim narodom. Dve izmed njegovih najbolj odmevnih del, Grozljivi gost: nihilizem in mladi ter Miti našega časa, sta postali tudi slovenski uspešnici, obe pa sta bili ponatisnjeni letos. Obeta se nam prevod še kakšnega dela danes 73-letnega milanskega filozofa in psihoanalitika, rojenega v Monzi; Janko Petrovec, ki je pripravil tokratno Ars humano, pa se je z njim pogovarjal o sodobnem občutju nihilizma, o perspektivah mladih, o soodvisnosti med zatonom Zahoda in usihanjem krščanstva, pri čemer nista prezrla globljih razlogov za razmah uporabe narkotikov ter fenomena množičnega priseljevanja v Evropo.
V Sloveniji in njeni najbližji okolici je na tisoče zgradb iz 19. stoletja, brez katerih bi bila naša kulturna krajina popolnoma drugačna. In vendar imamo zelo ambivalenten odnos do tega dela naše arhitekturne in kulturne dediščine. Številne izmed teh zgradb so še danes reprezentativne palače, toda pred nekaj leti smo porušili eno najzanimivejših iz 19. stoletja, Kolizej. Da je bila arhitektura omenjenega stoletja manj navzoča v kulturni zavesti, priča tudi to, da smo šele v 21. stoletju dobili celostno monografijo o njej. Napisala sta jo umetnostna zgodovinarja, docenta na oddelku za umetnostno zgodovino filozofske fakultete univerze v Mariboru arhitekt dr. Igor Sapač in dr. Franci Lazarini, izdala pa sta jo muzej za arhitekturo in oblikovanje in univerza v Ljubljani, fakulteta za arhitekturo. Več o arhitekturi 19. stoletja na Slovenskem bosta povedala avtorja res obsežne in temeljite monografije v oddaji Ars humana v pogovoru živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Umetniško skupino BridA sestavljajo trije člani: Sendi Mango, Jurij Pavlica in Tom Kerševan. Njihovo sodelovanje korenini v sočasnem študiju na Akademiji lepih umetnosti v Benetkah, že skoraj dvajset let pa soustvarjajo v studiu v Šempasu pri Novi Gorici. V tem času "jim je uspelo vzpostaviti lastno blagovno znamko, temelječo na svojstvenem in dokaj prepoznavnem načinu dela", je med drugim zapisano v predlogu za Bevkovo nagrado, ki jim jo je letos septembra podelila Mestna občina Nova Gorica. Način, ki odločno opredeljuje njihova umetniška dela, je spodbujanje gledalca, obiskovalca galerije ali naključnega mimoidočega, k soustvarjanju umetniškega dela, ki se v živem in dejavnem stiku z gledalcem šele dovrši. Uspešni so tako v domačem kot v tujem okolju, poleg razstav in projektov tako doma kot v tujini vodijo različne delavnice, v domačem Šempasu pa imajo tudi rezidenčni objekt, kamor vabijo različne umetnike, ki jih srečujejo na rezidencah, ki se jih udeležujejo po vsem svetu. Vabimo vas k poslušanju pogovora s člani umetniške skupine BridA, Sendi Mango, Jurijem Pavlico in Tomom Kerševanom ter Pavlo Jarc, direktorico Kulturnega doma in Mestne galerije Nova Gorica, ki njihovo delo spremlja že celo dlje od obstoja skupine. vir foto: www.brida-kud.si
Oddaja Ars humana se posveča petdeseti obletnici Borštnikovega srečanja, največjega festivala slovenskih gledališč. Tadeja Krečič osvetljuje preteklih pet desetletij z gosti: Vasjo Predanom, teatrologom, kritikom, publicistom in urednikom, dramatikom Tonetom Partljičem in enem izmed dolgoletnih "stebrov" Borštnikovega srečanja ter dramsko igralko Ljerko Belak, najnovejšo dobitnico Borštnikovega prstana.
Konec avgusta je na Opčinah nad Trstom, na vrtu Finžgarjevega doma, potekala jubilejna Draga. V tokratni Ars humani smo predstavili prispevke letošnjih predavateljev; prispevke, ki so med drugim osvetlili tudi njeno polstoletno zgodovino.
Antropologinja dr. Vesna V. Godina je v svoji knjigi Zablode postsocializma analizirala razloge, zakaj je Slovenija zašla v krizo. V pogovoru živo z Markom Goljo bo najprej predstavila razloge za krizo, potem pa iskala tudi možne poti iz nje. Nikar ne zamudite.
So človekove pravice absolutne? Kako pomemben je za varstvo človekovih pravic njihov zapis? Kako je bil razvoj teh pravic v pravnem redu Evropske unije pogojen s političnimi okoliščinami, v katerih so se razvijale? Bi pristop Evropske unije h Konvenciji za človekove pravice in temeljne svoboščine dodatno okrepil varstvo človekovih pravic v Evropi? To so le nekatera od vprašanj, ki smo jih – na primeru razvoja človekovih pravic v pravnem redu Evropske unije – odprli v tokratni oddaji Ars Humana. Naš gost je bil prof. dr. Matej Accetto, izredni profesor za evropsko pravo na Pravni fakulteti v Ljubljani in Gulbenkianov profesor na Católica Global School of Law v Lizboni. Vabljeni k poslušanju!
Sta prosti trg in materialna svoboda enoznačni z duhovno oziroma intelektualno svobodo? Lahko gledališka tehnika, ki se je razvila kot odgovor na vojaško diktaturo, preživi v sistemu demokratične družbene ureditve? V tokratni oddaji Ars humana predstavljamo gledališke prakse, ki jih je v 60-ih letih prejšnjega stoletja v odziv na diktaturo v Braziliji razvil režiser, politik, pisec in aktivist Augusto Boal. O razvoju gledališča kot orodja za politično aktiviranje in družbene spremembe smo se pogovarjali z andragoginjo Metko Bahlen Okoli, pravnico Tajdo Logar, kulturologinjo Barbaro Polajnar in gledališkim režiserjem Jako Andrejem Vojevcem.
Deinstitucionalizacija je zavestna politična odločitev in je kompleksen proces, v katerem med seboj učinkujejo koncepti, finančni izračuni, osebna prepričanja ter politični in strokovni lobiji. V tokratni oddaji Ars humana smo s sekretarjem kabineta ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Davorjem Dominikušem ter z vodjo zavoda Muzej norosti Sonjo Bezjakskušali osvetliti te procese v okviru institucij, ki skrbijo za duševno zdravje ljudi in so še do nedavnega naseljevale zgodovinske stavbe, kot so gradovi.
17. avgust je dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, ki ga zadnjih 10 let praznujemo tudi kot državni praznik. Zgodovinske dogodke in življenje v Prekmurju danes, njegove možnosti in priložnosti ter posebnosti so v pogovoru z Lidijo Kosi osvetlili mag. Franc Kuzmič, pedagog, psiholog, teolog, bibliotekar in muzejski svetovalec, Stanka Dešnik, krajinska arhitektka in Tomaž Rous, magister politologije.
Neveljaven email naslov