Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu
15.06.2020 42 min

Velike zveri - dr. Miha Krofel


"Opravljanje terenskih raziskav pri zvereh je lahko precej zahtevno delo,plače niso ravno briljantne, kljub temu pa te službe ne bi zamenjal za katero drugo" -dr. Miha Krofel.

V današnji oddaji ARS humana bomo govorili o tako imenovanih velikih zvereh, ki vzbujajo med prebivalstvom najrazličnejše odzive in čustva, ki segajo od popolnega zavračanja do popolnega sprejemanja. Vsako leto znova se namreč pojavijo ostre razprav o tem, ali naj država odredi večji odstrel medvedov in volkov ali ne. V te dileme posegajo najrazličnejši deležniki od politikov do kmetovalcev in strokovnjakov in do najrazličnejših gibanj. Zato smo se o tem pogovarjal z docentom dr. Miho Kroflom, ki je lani na začetku leta v enem od zapisov na spletni strani metina lista med drugim razmišljal, navajam:

»Največ Slovencev bi bilo verjetno zadovoljnih, če bi se populacija v čim večji meri uravnavala z naravnimi mehanizmi, tako da ne bi bilo potrebe po večjih odstrelih, še vedno pa, da število ne bi naraščalo. Medvedov bi moralo biti dovolj, da bi v gozdu opravljali svojo ekološko vlogo (npr. raznašanje semen in odstranjevanje mrhovine v gozdovih) ter nudili ekosistemske storitve (npr. možnost izvajanja ekoturizma), obenem pa bi povzročali čim manj težav ljudem. Verjetno bi se s takšno situacijo strinjal kar velik del naših državljanov. Vendar, kako to doseči? Do neke mere lahko k temu pomaga znanost – raziskave o ekologiji medveda in o dejanskih učinkih, ki jih dosežejo različni upravljavski ukrepi. Temu slovenski in tuji raziskovalci v zadnjih letih posvečamo kar nekaj pozornosti, tako da danes poznamo že marsikateri odgovor, nekaj vprašanj pa kljub temu ostaja še neraziskanih. Na primer številčnost medvedov je precej dobro ocenjena (v povprečju 800-900 medvedov lansko leto), dobro imamo dokumentiran tudi njen porast v zadnjih desetletjih.« Konec navedka.

Dr. Miha Krofel se raziskovalno ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi, Afriki in Aziji. Do zdaj je največ dela opravil na evrazijskem risu, rjavem medvedu, volku in šakalih, sodeluje pa tudi pri raziskavah na leopardih, gepardih, snežnih leopardih, jelenjadi, gamsu, krokarjih, ujedah, kuščarjih in združbi mrhovinarjev v dinarskih gozdnih ekosistemih. Živali ga zanimajo že od otroštva dalje, zato je to navdušenje krojilo tudi njegovo šolanje, njegovo prostovoljstvo in nato prvo zaposlitev. Na vprašanje, zakaj se je odločil prav za preučevanje velikih zveri, dr. Miha Krofel odgovori, da so ga že od nekdaj zanimali veliki sesalci. Potem pa se je odprla možnost, da bi to področje tudi podrobneje raziskoval, saj so se v tistem obdobju v naši državi začeli odpirati mednarodni projekti preučevanja velikih zveri.


Ars humana

853 epizod


Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.

15.06.2020 42 min

Velike zveri - dr. Miha Krofel


"Opravljanje terenskih raziskav pri zvereh je lahko precej zahtevno delo,plače niso ravno briljantne, kljub temu pa te službe ne bi zamenjal za katero drugo" -dr. Miha Krofel.

V današnji oddaji ARS humana bomo govorili o tako imenovanih velikih zvereh, ki vzbujajo med prebivalstvom najrazličnejše odzive in čustva, ki segajo od popolnega zavračanja do popolnega sprejemanja. Vsako leto znova se namreč pojavijo ostre razprav o tem, ali naj država odredi večji odstrel medvedov in volkov ali ne. V te dileme posegajo najrazličnejši deležniki od politikov do kmetovalcev in strokovnjakov in do najrazličnejših gibanj. Zato smo se o tem pogovarjal z docentom dr. Miho Kroflom, ki je lani na začetku leta v enem od zapisov na spletni strani metina lista med drugim razmišljal, navajam:

»Največ Slovencev bi bilo verjetno zadovoljnih, če bi se populacija v čim večji meri uravnavala z naravnimi mehanizmi, tako da ne bi bilo potrebe po večjih odstrelih, še vedno pa, da število ne bi naraščalo. Medvedov bi moralo biti dovolj, da bi v gozdu opravljali svojo ekološko vlogo (npr. raznašanje semen in odstranjevanje mrhovine v gozdovih) ter nudili ekosistemske storitve (npr. možnost izvajanja ekoturizma), obenem pa bi povzročali čim manj težav ljudem. Verjetno bi se s takšno situacijo strinjal kar velik del naših državljanov. Vendar, kako to doseči? Do neke mere lahko k temu pomaga znanost – raziskave o ekologiji medveda in o dejanskih učinkih, ki jih dosežejo različni upravljavski ukrepi. Temu slovenski in tuji raziskovalci v zadnjih letih posvečamo kar nekaj pozornosti, tako da danes poznamo že marsikateri odgovor, nekaj vprašanj pa kljub temu ostaja še neraziskanih. Na primer številčnost medvedov je precej dobro ocenjena (v povprečju 800-900 medvedov lansko leto), dobro imamo dokumentiran tudi njen porast v zadnjih desetletjih.« Konec navedka.

Dr. Miha Krofel se raziskovalno ukvarja predvsem z ekologijo in upravljanjem z velikimi zvermi v Evropi, Afriki in Aziji. Do zdaj je največ dela opravil na evrazijskem risu, rjavem medvedu, volku in šakalih, sodeluje pa tudi pri raziskavah na leopardih, gepardih, snežnih leopardih, jelenjadi, gamsu, krokarjih, ujedah, kuščarjih in združbi mrhovinarjev v dinarskih gozdnih ekosistemih. Živali ga zanimajo že od otroštva dalje, zato je to navdušenje krojilo tudi njegovo šolanje, njegovo prostovoljstvo in nato prvo zaposlitev. Na vprašanje, zakaj se je odločil prav za preučevanje velikih zveri, dr. Miha Krofel odgovori, da so ga že od nekdaj zanimali veliki sesalci. Potem pa se je odprla možnost, da bi to področje tudi podrobneje raziskoval, saj so se v tistem obdobju v naši državi začeli odpirati mednarodni projekti preučevanja velikih zveri.

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov