Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Naredili bomo vse, da naši študenti ne izgubijo letnika študija

18.01.2021


dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani

Na prvi dan zimskega izpitnega obdobja v tem študijskem letu v oddaji Ars humana gostimo rektorja Univerze v Ljubljani dr. Igorja Papiča. Nekonvencionalnega tehnika – kot sebe opisuje dr. Papič – z občutkom za humanizem in družboslovje, pri opravljanju nalog rektorja, profesorja in raziskovalca vodijo vrednote: svoboda, vrednost posameznika, odgovornost do skupnosti in strpnost do drugih. Zato njegovo pismo, v katerem je kot prvi visokošolski učitelj javno opozoril na negativne posledice popolnega zaprtja visokošolskih zavodov v pandemiji covida-19, ni presenečenje. Med drugim je zapisal, da je ogroženo izobraževanje celotne generacije študentov in da vrednote znanja ni na obzorju odločevalcev. Kmalu po tem odmevnem pismu je vlada  objavila dopolnjeni načrt sproščanja ukrepov ob zmanjševanju števila okužb z novim koronavirusom, in v njem določila, da se bodo v rdeči fazi lahko študenti vrnili na fakultete, da opravijo nujne laboratorijske vaje in druge individualne obveznosti. Želja dr. Papiča je, da bi se to zgodilo že v zadnjem tednu januarja:

 

Komaj čakamo, da pridemo v rdečo fazo, da bodo lahko študentke in študenti opravili nujne obveznosti za prvi semester. Po izpitnem obdobju se bo začel novi semester, študentke in študenti bodo  imeli nove obveznosti. Ni preprosto kar tako dodajati  izpite študentom za nazaj. To bo precejšen organizacijski zalogaj za fakultete in tudi dodatna obremenitev za študente. Mi bomo naredili vse, da naši študentke in študenti ne izgubijo letnika študija.

 

Če se bo epidemija umirila, se bodo študentke in študenti v drugem semestru vrnili na fakultete, kjer bodo v skladu z vladnim načrtom lahko opravljali izpite ter laboratorijske in druge vaje ter seminarje.

 

Kakovost študija v virtualnem okolju ne more biti enaka kot v živo v predavalnicah. Seveda je študij na daljavo mogoč. A nobeden od naših študijskih programov ni akreditiran za izvedbo na daljavo. Zato na daljavo ne morejo doseči kompetenc, ki so jih zapisali v klasični izvedbi. A veliko bolje je izvajati študij na daljavo kot pa nič. Novi način študija za marsikoga predstavlja novi izziv, na primer na fakulteti za elektrotehniko so razvili robota roko, s pomočjo katerega študentke in študenti opravljajo vaje na daljavo. O osipu študentk in študentov je še prezgodaj govoriti. Prvi pokazatelj bo njihova udeležba na izpitih v tem izpitnem obdobju v primerjavi s povprečno udeležbo v preteklih letih. Je pa naraslo študentov, ki so iskali psihološko pomoč pri pristojnih službah univerze.

 

V pogovoru dr. Papič predstavi izjemno pomembno vlogo študentk in študentov ter profesoric in profesorjev pri soočenju s pandemijo covida-19. Poudari, da imajo raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani znanje za razvoj tudi cepiva proti covidu-19. Oriše položaj univerze v mednarodnem okolju in njeno finančno situacijo.

 

Dr. Igor Papič, ki mu bo septembra potekel prvi mandat na položaju rektorja Univerze v Ljubljani, še napove, da se bo spomladi potegoval za drugi mandat rektorja naše največje in najpomembnejše izobraževalne in raziskovalne ustanove.

 

 


Ars humana

843 epizod


Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.

Naredili bomo vse, da naši študenti ne izgubijo letnika študija

18.01.2021


dr. Igor Papič, rektor Univerze v Ljubljani

Na prvi dan zimskega izpitnega obdobja v tem študijskem letu v oddaji Ars humana gostimo rektorja Univerze v Ljubljani dr. Igorja Papiča. Nekonvencionalnega tehnika – kot sebe opisuje dr. Papič – z občutkom za humanizem in družboslovje, pri opravljanju nalog rektorja, profesorja in raziskovalca vodijo vrednote: svoboda, vrednost posameznika, odgovornost do skupnosti in strpnost do drugih. Zato njegovo pismo, v katerem je kot prvi visokošolski učitelj javno opozoril na negativne posledice popolnega zaprtja visokošolskih zavodov v pandemiji covida-19, ni presenečenje. Med drugim je zapisal, da je ogroženo izobraževanje celotne generacije študentov in da vrednote znanja ni na obzorju odločevalcev. Kmalu po tem odmevnem pismu je vlada  objavila dopolnjeni načrt sproščanja ukrepov ob zmanjševanju števila okužb z novim koronavirusom, in v njem določila, da se bodo v rdeči fazi lahko študenti vrnili na fakultete, da opravijo nujne laboratorijske vaje in druge individualne obveznosti. Želja dr. Papiča je, da bi se to zgodilo že v zadnjem tednu januarja:

 

Komaj čakamo, da pridemo v rdečo fazo, da bodo lahko študentke in študenti opravili nujne obveznosti za prvi semester. Po izpitnem obdobju se bo začel novi semester, študentke in študenti bodo  imeli nove obveznosti. Ni preprosto kar tako dodajati  izpite študentom za nazaj. To bo precejšen organizacijski zalogaj za fakultete in tudi dodatna obremenitev za študente. Mi bomo naredili vse, da naši študentke in študenti ne izgubijo letnika študija.

 

Če se bo epidemija umirila, se bodo študentke in študenti v drugem semestru vrnili na fakultete, kjer bodo v skladu z vladnim načrtom lahko opravljali izpite ter laboratorijske in druge vaje ter seminarje.

 

Kakovost študija v virtualnem okolju ne more biti enaka kot v živo v predavalnicah. Seveda je študij na daljavo mogoč. A nobeden od naših študijskih programov ni akreditiran za izvedbo na daljavo. Zato na daljavo ne morejo doseči kompetenc, ki so jih zapisali v klasični izvedbi. A veliko bolje je izvajati študij na daljavo kot pa nič. Novi način študija za marsikoga predstavlja novi izziv, na primer na fakulteti za elektrotehniko so razvili robota roko, s pomočjo katerega študentke in študenti opravljajo vaje na daljavo. O osipu študentk in študentov je še prezgodaj govoriti. Prvi pokazatelj bo njihova udeležba na izpitih v tem izpitnem obdobju v primerjavi s povprečno udeležbo v preteklih letih. Je pa naraslo študentov, ki so iskali psihološko pomoč pri pristojnih službah univerze.

 

V pogovoru dr. Papič predstavi izjemno pomembno vlogo študentk in študentov ter profesoric in profesorjev pri soočenju s pandemijo covida-19. Poudari, da imajo raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani znanje za razvoj tudi cepiva proti covidu-19. Oriše položaj univerze v mednarodnem okolju in njeno finančno situacijo.

 

Dr. Igor Papič, ki mu bo septembra potekel prvi mandat na položaju rektorja Univerze v Ljubljani, še napove, da se bo spomladi potegoval za drugi mandat rektorja naše največje in najpomembnejše izobraževalne in raziskovalne ustanove.

 

 


06.10.2014

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


29.09.2014

Kako se izogniti totalitarizmu potrošništva?

V dialogu s filozofijo Sorena Kierkegaarda smo v pogovoru z gostoma dr. Primožem Reparjem in dr. Bojanom Žalcem nedavno končane Mednarodne filozofske konference pretresli, kako danes izbiramo misli, kako nastane naša etična izbira in kakšna je naša subjektiviteta. Vir fotografije: ulbra-to.br


22.09.2014

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


22.09.2014

Franc Rode

Odnos med vero in kulturo je bil in še vedno je predmet številnih razprav med filozofi, teologi in tudi drugimi intelektualci s področja humanizma in naravoslovja. V Katoliški cerkvi je to vprašanje postalo še posebej aktualno z 2. Vatikanskim koncilom, ki je na široko odprl dialog z drugimi verstvi in z neverujočimi. Z vero in kulturo se je poglobljeno ukvarjal tudi kardinal dr. Franc Rode. Po študiju v Parizu se je, kot predavatelj na Teološki Fakulteti v Ljubljani, veliko posvečal vprašanju ateizma. Še bolj intenzivno pa se je temu področju posvetil v začetku osemdesetih let ko je sprejel službo na Papeškem tajništvu za dialog z neverujočimi, leta 1993 pa je postal še tajnik Papeškega sveta za kulturo. Ob njegovem življenjskem jubileju se bomo s kardinalom pogovarjali o razmerju med vero in kulturo, o ateizmu ter o mestu krščanstva v današnji Evropi. Pogovor vodi Boštjan Debevec.


15.09.2014

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


08.09.2014

Sodobna manjšinska in priseljenska književnost v Sloveniji

Oddajo Ars humana o sodobni manjšinski in priseljenski književnosti v Sloveniji je spodbudil izid antologije Iz jezika v jezik. Antologijo je izdalo Društvo slovenskih pisateljev, uredila jo je dr. Lidija Dimkovska. Ob urednici antologije bodo v oddaji, v pogovoru v živo sodelovali še trije avtorji iz antologije, in sicer dr. Stanka Repar, dr. Albert Halász in Aljoša Curavić. Oddajo pripravlja Marko Golja.


01.09.2014

Misliti prelome, lomiti ideologije

Sociološke politološke razprave Misliti prelome, lomiti ideologije dr. Gorazda Kovačiča so delo, v katerem avtor s ptičje perspektive pretresa družbeno-politično stanje na Slovenskem, pri tem pa analizira vse ključne ideologije ter razkriva njihove meje in protislovja. Več o tem delu pa v tokratni oddaji. Gost je dr. Gorazd Kovačič, profesor sociologije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Gregor Podlogar.


25.08.2014

Endimionove sanje in pomen simbolnega

V oddaji predstavljamo delo Endimionove sanje dr. Igorja Škamperleta, profesorja na oddelku za sociologijo ljubljanske filozofske fakultete. V tem delu avtor obravnava področje imaginacije in nekatere simbolne oblike v zgodovini človeštva. V oddaji, ki je bila na našem sporedu že leta 2013, pa lahko slišite Škamperletovo razlago tega, kaj je simbol, kako je nastala kultura, kakšna je pot mitoloških junakov in podobno. Oddajo je pripravil Gregor Podlogar.


18.08.2014

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


03.09.2012

Filozofija in religija

»Pošten religiozni mislec je kakor vrvohodec. Zdi se, kot da bi hodil po zraku. Njegova pot je najožja, kar si jih je sploh mogoče misliti. Pa vendar po svoji vrvi nekam pride,« je zapisal Ludwig Wittgenstein v delu Kultura in vrednota. To pot filozofov religije, dolgo več kot dva tisoč let, smo si ogledali ob pomoči dela Maxa Charleswortha Filozofija in religija. Gost je bil dr. Franci Zore z oddelka za filozofijo filozofske fakultete v Ljubljani.


11.08.2014

Ustvarjalnost in zavajanje v zahodni humanistiki

Ponarejanje in filologija sta skupaj padala in rasla, pa naj je bilo to v renesansi ali v helenistični Aleksandriji. Včasih so prav ponarejevalci prvi postavili ali potrdili pretanjene metode kritike; včasih pa so jih prav s tem premagali filologi. V vseh primerih je bil razvoj kritike odvisen od spodbude, ki so jo dajali ponarejevalci,« je zapisal Anthony Grafton v knjigi Ponarejevalci in kritiki, Ustvarjalnost in zavajanje v zahodni humanistiki. V oddaji Ars humana smo ob posameznih primerih osvetlili ta Graftonov drugačni pogled na zgodovino humanistike. Vabimo vas k vnovičnemu poslušanju pogovora z zgodovinarjem Alešem Mavrom in filologom Davidom Movrinom. Oddajo je pripravil Aleksander Čobec.


26.11.2012

Ponarejevalci in kritiki

»Ponarejanje in filologija sta skupaj padala in rastla, pa naj je bilo to v renesansi ali v helenistični Aleksandriji. Včasih so bili ravno ponarejevalci tisti, ki so prvi postavili ali potrdili prefinjene metode kritike; včasih pa so jih filologi z njihovo pomočjo premagali. V vseh primerih je bil razvoj kritike odvisen od spodbude, ki so jo dajali ponarejevalci,« je zapisal Anthony Grafton v knjigi Ponarejevalci in kritiki, Ustvarjalnost in zavajanje v zahodni humanistiki. V oddaji Ars humana smo ob posameznih primerih osvetlili ta Graftonov drugačni pogled na zgodovino humanistike. Gosta sta bila zgodovinar Aleš Maver in filolog David Movrin.


04.08.2014

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


28.07.2014

Vladimir Kavčič – in memoriam

V noči na torek, 22. julija,  je umrl pisatelj in letošnji Prešernov nagrajenec Vladimir Kavčič. Svoj državljanski in pisateljski pogum je neizpodbitno dokazal z romanom Zapisnik. Vedno znova se je vračal k osebni izkušnji zgodovine, še zlasti druge svetovne vojne. Toda prav z Zapisnikom je dokazal, da je bil še kako moderen pisatelj: njegova celovita podoba resnice ni pomenila njenega zanikanja, ampak je omogočila bralcu, da je vsaj nekoliko razumel težko razumljivi čas. V oddaji Ars humana se  bomo Vladimirja Kavčiča, ki je pogosto pisal ponoči, v urah nespečnosti, spomnili z intervjujem, ki je nastal pred dobrim letom ob njegovi osemdesetletnici.


21.07.2014

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


14.07.2014

Kako razumemo Vzhod na Zahodu in socialna antropologija Jacka Goodyja

Socialni antropolog Jack Goody, ki je doslej objavil skoraj trideset samostojnih del, je kljub starosti aktiven in precej vpliven mislec v svetu sodobne humanistike. V delu Vzhod na Zahodu, katerega je potrebno brati kot dopolnilo k njegovim drugim delom, se kritično in poglobljeno loteva razumevanja Vzhoda na Zahodu. Kajti, kot Goody zapiše že v uvodu k temu delu, napačno vrednotenje razmerij med Vzhodom in Zahodom vpliva tudi na to, kako Zahod razume sam sebe. Več pa o tem pa v pogovoru z dr. Jožetom Vogrincem.


14.07.2014

Ars humana

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


07.07.2014

Intimna zgodovina človeštva

V tokratni oddaji bomo ponovili pogovor o zanimivem delu s področja popularne znanosti Intimna zgodovina človeštva britanskega avtorja Theodoreja Zeldina. Avtor v knjigi obdeluje zgodovino, ki je ne najdemo v muzejih, Zeldin namreč za temo tega dela vzame običajnega človeka, kot metodo pa vključi oralno zgodovino v obliki intervjujev. Skratka, avtor na podlagi tako imenovane mikrozgodovine Carla Ginzburga razgrajuje človekove težave, probleme in načine dojemanja življenja ter sveta. Več o tem delu pa v pogovoru Gregorja Podlogarja z Aljažem Kovačem, prevajalcem omenjenega dela.


30.06.2014

60 let delovanja Umetnostne galerije Maribor

Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.


23.06.2014

Thomas Hobbes in njegova misel

Čas ugašanja fevdalnega družbenega reda, čas baroka v umetnosti in prehod od teološke k mehanski teologiji – to je čas, ko živi in ustvarja angleški filozof Thomas Hobbes. Ta danes velja za predstavnika tako imenovane moderne filozofije, filozofije sedemnajstega stoletja. Njegovo največje in najbolj poznano delo je Leviathan, ki je temelj politične filozofije. Kakšna in kako pomembna je njegova misel, pa v tokratni oddaji z gostoma, dr. Igorjem Pribcem in dr. Gorazdom Korošcem. Oddajo, ki je bila prvič objavljena leta 2006, je pripravil Gregor Podlogar. Vir foto: The Economist


Stran 27 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov