Z dr. Alojzom Ihanom o kulturni zgodovini kužnih bolezni

Verjetno smo se šele ob tem, ko smo pred nekaj leti sami doživeli epidemijo večjih razsežnosti, začeli znova nekoliko bolj zavedati, da zgodovine ne oblikujejo le vojaški spopadi, družbene in ekonomske ideje, revolucije, veliki tehnološki izumi in diplomatske povezave, ampak lahko še kako velike ekonomske, demografske, družbene in politične pretrese prinesejo tudi kužne bolezni. Če so epidemije velikih razsežnosti vedno močno spreminjale naš svet, pa je res tudi, da se v načinih, kako smo se ljudje skozi zgodovino odzivali na epidemije ter kako smo jih slušali razumeti in celo osmisliti, neverjetno dobro zrcalijo miselni okviri ter stopnja znanstvenega razvoja v vsakem obdobju, tako da iste bolezni, ki smo jih nekoč videli kot božjo kazen ali pa »neravnovesje v telesnih tekočinah«, danes pripisujemo bakterijskim ali virusnim okužbam, vse to pa seveda s seboj prinese tudi povsem drugačno percepcijo in zdravljenje teh bolezni. Četudi je to zdaj neskončno bolj učinkovito kot nekdaj, pa se zdi, da se v epidemijah vse časov pojavljajo tudi elementi, ki jim kot človeška bitja ne moremo uiti z nobenim znanstvenim razvojem: v vsaki epidemiji smo od blizu soočeni z idejo lastne smrti in smrti svojih bližnjih, v vsaki epidemiji so na preizkušnji solidarnostne vezi, ki sicer držijo skupaj našo družbo, v vsaki epidemiji družbe težko lovijo krhko ravnovesje med človekovo svobodo in skupnim dobrim. O različnih vidikih nalezljivih bolezni skozi človeško zgodovino se bomo ob obsežni monografiji nemškega zdravnika in mikrobiologa Stefana Winkla z naslovom Šibe človeštva: kulturna zgodovina kužnih bolezni, ki je nedavno izšla pri založbi Beletrina, za tokratno Ars humano pogovarjali z imunologom, profesorjem na ljubljanski Medicinski fakulteti dr. Alojzom Ihanom, ki je knjigi Stefana Winkla pripisal tudi spremno besedo. Oddajo je pripravila Alja Zore.