Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Tuji založniki nam kdaj očitajo, da so besedila v naših knjigah za otroke preveč zapletena, ilustracije pa preveč umetniške. A mi smo navajeni na kakovost in jo znamo ceniti,'' pravi direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar. ''Naši posebnosti sta prav večplastnost in raznolikost – s tem se želimo predstaviti v Bologni,'' pa poudarja Tanja Komadina, sicer ilustratorka, ustvarjalka stripov in likovna urednica pri založbi Mladinska knjiga. Maja Kastelic, ena od dvanajstih izpostavljenih avtorjev in avtoric na razstavi slovenske ilustracije na bolonjskem sejmu, meni, da ilustracija, ki samo ponavlja za besedilom, nima smisla. Njen pomen je namreč to, da doda čarobnost in humor ali kdaj, hudomušno, celo nasprotuje besedilnemu sporočilu. Dr. Tina Bilban, urednica, literarna kritičarka in predsednica Slovenske sekcije IBBY, pa izpostavi še otroško zvedavost – ''radovednost otrok moramo jemati resno''.
''Svet slovenske ilustracije smo ovili v baldahin, ki v živahnem sejemskem okolju ustvarja intimno zavetje,'' so zapisali ob začetku našega častnega gostovanja na 61. sejmu otroških knjig v Bologni. Ta je namenjen le strokovni javnosti, a kljub temu ga po navadi obišče približno 30.000 ljudi. Ob tej priložnosti z gostjami v pogovoru med drugim o sodobnih smereh v ilustraciji, njeni družbenokritični vlogi, digitalizaciji in založništvu. In ker ima v Bologni vse pomembnejše mesto strip, beseda teče tudi o njem.
3D grafika (izrez): Zunanjost slovenskega razstavnega prostora na 61. bolonjskem sejmu otroških knjig, avtorici Sara&Sara
830 epizod
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
''Tuji založniki nam kdaj očitajo, da so besedila v naših knjigah za otroke preveč zapletena, ilustracije pa preveč umetniške. A mi smo navajeni na kakovost in jo znamo ceniti,'' pravi direktorica Javne agencije za knjigo Katja Stergar. ''Naši posebnosti sta prav večplastnost in raznolikost – s tem se želimo predstaviti v Bologni,'' pa poudarja Tanja Komadina, sicer ilustratorka, ustvarjalka stripov in likovna urednica pri založbi Mladinska knjiga. Maja Kastelic, ena od dvanajstih izpostavljenih avtorjev in avtoric na razstavi slovenske ilustracije na bolonjskem sejmu, meni, da ilustracija, ki samo ponavlja za besedilom, nima smisla. Njen pomen je namreč to, da doda čarobnost in humor ali kdaj, hudomušno, celo nasprotuje besedilnemu sporočilu. Dr. Tina Bilban, urednica, literarna kritičarka in predsednica Slovenske sekcije IBBY, pa izpostavi še otroško zvedavost – ''radovednost otrok moramo jemati resno''.
''Svet slovenske ilustracije smo ovili v baldahin, ki v živahnem sejemskem okolju ustvarja intimno zavetje,'' so zapisali ob začetku našega častnega gostovanja na 61. sejmu otroških knjig v Bologni. Ta je namenjen le strokovni javnosti, a kljub temu ga po navadi obišče približno 30.000 ljudi. Ob tej priložnosti z gostjami v pogovoru med drugim o sodobnih smereh v ilustraciji, njeni družbenokritični vlogi, digitalizaciji in založništvu. In ker ima v Bologni vse pomembnejše mesto strip, beseda teče tudi o njem.
3D grafika (izrez): Zunanjost slovenskega razstavnega prostora na 61. bolonjskem sejmu otroških knjig, avtorici Sara&Sara
V noči na torek, 22. julija, je umrl pisatelj in letošnji Prešernov nagrajenec Vladimir Kavčič. Svoj državljanski in pisateljski pogum je neizpodbitno dokazal z romanom Zapisnik. Vedno znova se je vračal k osebni izkušnji zgodovine, še zlasti druge svetovne vojne. Toda prav z Zapisnikom je dokazal, da je bil še kako moderen pisatelj: njegova celovita podoba resnice ni pomenila njenega zanikanja, ampak je omogočila bralcu, da je vsaj nekoliko razumel težko razumljivi čas. V oddaji Ars humana se bomo Vladimirja Kavčiča, ki je pogosto pisal ponoči, v urah nespečnosti, spomnili z intervjujem, ki je nastal pred dobrim letom ob njegovi osemdesetletnici.
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
Socialni antropolog Jack Goody, ki je doslej objavil skoraj trideset samostojnih del, je kljub starosti aktiven in precej vpliven mislec v svetu sodobne humanistike. V delu Vzhod na Zahodu, katerega je potrebno brati kot dopolnilo k njegovim drugim delom, se kritično in poglobljeno loteva razumevanja Vzhoda na Zahodu. Kajti, kot Goody zapiše že v uvodu k temu delu, napačno vrednotenje razmerij med Vzhodom in Zahodom vpliva tudi na to, kako Zahod razume sam sebe. Več pa o tem pa v pogovoru z dr. Jožetom Vogrincem.
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
V tokratni oddaji bomo ponovili pogovor o zanimivem delu s področja popularne znanosti Intimna zgodovina človeštva britanskega avtorja Theodoreja Zeldina. Avtor v knjigi obdeluje zgodovino, ki je ne najdemo v muzejih, Zeldin namreč za temo tega dela vzame običajnega človeka, kot metodo pa vključi oralno zgodovino v obliki intervjujev. Skratka, avtor na podlagi tako imenovane mikrozgodovine Carla Ginzburga razgrajuje človekove težave, probleme in načine dojemanja življenja ter sveta. Več o tem delu pa v pogovoru Gregorja Podlogarja z Aljažem Kovačem, prevajalcem omenjenega dela.
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
Čas ugašanja fevdalnega družbenega reda, čas baroka v umetnosti in prehod od teološke k mehanski teologiji – to je čas, ko živi in ustvarja angleški filozof Thomas Hobbes. Ta danes velja za predstavnika tako imenovane moderne filozofije, filozofije sedemnajstega stoletja. Njegovo največje in najbolj poznano delo je Leviathan, ki je temelj politične filozofije. Kakšna in kako pomembna je njegova misel, pa v tokratni oddaji z gostoma, dr. Igorjem Pribcem in dr. Gorazdom Korošcem. Oddajo, ki je bila prvič objavljena leta 2006, je pripravil Gregor Podlogar. Vir foto: The Economist
Kakšno je mesto filozofije danes, kako nam ta lahko pomaga in zakaj je še pomembna, so vprašanja, na katere smo odgovorili v tokratni oddaji, ki je nastala kot odmev nedavno končanega simpozija Slovenskega filozofskega društva z naslovom Kako si pomagati s filozofijo. S filozofi srednje generacije smo v oddaji pretresli širši pomen filozofije za družbo in njene možne implikacije na druga področja.
Lani je Cankarjeva založba izdala prevod biografije Adolfa Hitlerja britanskega zgodovinarja Iana Kershawa, letos pa biografijo Stalina britanskega pisatelja, novinarja in zgodovinarja Simona Sebaga Montefioreja. Izid Montefiorejeve biografije je povod za oddajo Ars humana o diktatorju, ki je odgovoren za smrt milijonov in milijonov svojih državljanov. Več o Stalinu bosta v oddaji Ars humana povedala zgodovinarja dr. Jože Pirjevec in dr. Božo Repe. Z njima se bo pogovarjal Marko Golja. Slišali bomo tudi kratko izjavo novinarja Branka Sobana o rastoči priljubljenosti Stalina v državah nekdanje Sovjetske zveze. Nikar ne zamudite.
Letos obeležujemo 2000 let nastanka Emone, znamenite rimske predhodnice Ljubljane. V oddaji smo govorili o vlogi in pomenu Emone kot mesta ter njene predhodne staroselske poselitve, o zanimivostih arheoloških raziskav ter o ohranjanju in našem odnosu do te pomembne dediščine za identiteto mesta. Izhodišče pogovora je bila razstava v Mestnem muzeju Ljubljana z naslovom Emona: mesto v imperiju, pogovarjali pa smo se z avtoricama razstave dr. Bernardo Županek, kustusinjo za obdobje antike in mag. Ireno Žmuc, kustusinjo za obdobje novega veka. Foto: Mestni muzej Ljubljana
Marijin lik je eden izmed najbolj pomensko raznolikih in najpogosteje upodobljenih v zgodovini umetnosti. V glasbi, pripovedništvu, slikarstvu, kiparstvu in literaturi nastopa v vlogi matere, device, kraljice angelov pa tudi bojevite ženske. Ob 200-letnici brezjanske podobe Marije Pomagaj, ki so jo ta konec tedna zaznamovali na Brezjah, bomo v Ars humani ponovno poslušali pogovor o kulturnoantropoloških značilnostih Marijinih podob. Pogovarjali smo se s predstojnico Glasbenonarodopisnega inštituta Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Marjetko Golež Kavčič, profesorjem filozofije na Filozofski fakulteti Katoliške univerze v Toulousu Edvardom Kovačem in profesorjem sociologije kulture na Filozofski fakulteti v Ljubljani Igorjem Škamperletom.
Andrej Medved (1947), nekdanji umetniški vodja Obalnih galerij v Piranu in urednik zbirke Hyperion, je širši javnosti poznan kot plodovit pesnik. Avtor je letos izdal kar pet pesniških zbirk, kar nakazuje na njegovo popolno predanost poeziji. Medved pa se ob tem že vrsto let ukvarja tudi z razmišljanji o slovenskem likovnem ustvarjanju. Krona teh razmišljanj je njegovo delo Pictura poesis (2010), ki je bilo nominirano tudi za Rožančevo nagrado. V njej avtor pretresa delo 27 slovenskih umetnikov, njihovo delo interpretira skozi likovno teorijo, poezijo, filozofijo in drugo humanistično literaturo. Več o tem delu v oddaji, ki je bila na našem sporedu že leta 2011. Foto: Beletrina
Živimo v vojni ali v miru, je vprašanje, ki so si ga večkrat zastavili na 46. Mednarodnem srečanju pisateljev na Bledu. V Ars humani smo udeležence vprašali kakšen je je letošnji prispevek blejskega srečanja k miru v svetu in ali imajo na nasprotni strani koga, ki jih posluša. Foto: plainlyparadoxical.blogspot.com
Slab mesec je minil od zaključka 44. Tedna slovenske drame, festivala domače dramatike in uprizoritev, ki ga od leta 1971 prireja Prešernovo gledališče v Kranju. V oddaji ARS HUMANA smo v pogovoru Petre Tanko z Marinko Poštrak, vodjo umetniškega oddelka in dramaturginjo v tem gledališču, razkrivali idejne, estetske in tudi osebne smernice, po katerih Poštrakova skupaj s sodelavci oblikuje repertoarno politiko ter notranjo in zunanjo podobo gledališča, ki je ta hip zagotovo na enem svojih vrhuncev. Vir foto: sigledal.org
Franc Sever – Franta se je kot osemnajstletni mladenič konec leta 1941 pridružil partizanom, dobrih sedemdeset let pozneje pa je napisal avtobiografsko knjigo Trenutki odločitve. Več o svojih trenutkih odločitve nam bo povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Živimo v družbi, v kateri se zdi, da je pehanje za materialno blaginjo poglavitno vodilo. Temu ustreza tudi družbenoekonomski sistem, ki je hkrati gonilna sila splošnega napredka. Toda v zadnjem času je vse več posameznikov in družbenih skupin, ki menijo, da obstoječi sistem pelje človeštvo v slepo ulico. Ekologi, verski voditelji in drugi menijo, da je treba kompas preusmeriti od sebičnih materialnih potreb k vrednotam, v okviru katerih bi bil človek bolj odprt za sočloveka in naravo. V oddaji Ars humana smo se pogovarjali z biblicistom akademikom dr. Jožetom Krašovcem, filozofom in sociologom dr. Igorjem Škamperletom ter psihologom in psihoanalitikom dr. Tomažem Erzarjem. Vir foto: www.ivy-style.com
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
Oddaja predstavlja humanistične teme, od filozofije in literature do jezikoslovja in zgodovine. Oddajo oblikujemo predvsem na podlagi pogovorov s priznanimi strokovnjaki iz določenega področja, največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe ali znanstvenike. Namen oddaje je dvojen: poglobljeno razmišljanje o temah s področja humanistike in njena popularizacija.
Neveljaven email naslov