Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na pragu 20. stoletja se na Kitajskem razvije avtohtona anarhistična misel, ki prepleta kitajsko filozofsko tradicijo z evropskimi anarhističnimi idejami. A vendar so si kitajski anarhisti prizadevali najti model, ki bi ustrezal kitajski realnosti, zato so se naslanjali na obe tradiciji. Moderno kitajsko anarhistično gibanje, ki se je začelo v dveh medsebojno neodvisnih celicah zunaj Kitajske, je imelo pomembno vlogo v družbi, a po letu 1920 njihove dejavnosti niso več vplivale na razvoj revolucionarnega gibanja. Še več, kot zapiše prof. dr. Jana Rošker v delu Anarhizem na Kitajskem na pragu 20. stoletja, so bili "kitajski anarhisti takrat razdrobljeni, slabo koordinirani, predvsem pa zaradi manjkajočih povezovalnih struktur niso bili sposobni omembe vrednega sodelovanja. Poleg omenjenih organizacijskih težav so obstajali še drugi zunanji razlogi za zaton množičnega anarhističnega gibanja''. V pogovoru pretresamo, kako se je na Kitajskem sploh razvil anarhizem, kakšen je bil takrat zgodovinski okvir, kakšni so bili takrat stiki med kitajskimi in evropskimi idejami ter ali so anarhistične ideje na Kitajskem žive še danes – o teh in drugih vprašanji z omenjeno gostjo.
Foto: Wikipedija
846 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Na pragu 20. stoletja se na Kitajskem razvije avtohtona anarhistična misel, ki prepleta kitajsko filozofsko tradicijo z evropskimi anarhističnimi idejami. A vendar so si kitajski anarhisti prizadevali najti model, ki bi ustrezal kitajski realnosti, zato so se naslanjali na obe tradiciji. Moderno kitajsko anarhistično gibanje, ki se je začelo v dveh medsebojno neodvisnih celicah zunaj Kitajske, je imelo pomembno vlogo v družbi, a po letu 1920 njihove dejavnosti niso več vplivale na razvoj revolucionarnega gibanja. Še več, kot zapiše prof. dr. Jana Rošker v delu Anarhizem na Kitajskem na pragu 20. stoletja, so bili "kitajski anarhisti takrat razdrobljeni, slabo koordinirani, predvsem pa zaradi manjkajočih povezovalnih struktur niso bili sposobni omembe vrednega sodelovanja. Poleg omenjenih organizacijskih težav so obstajali še drugi zunanji razlogi za zaton množičnega anarhističnega gibanja''. V pogovoru pretresamo, kako se je na Kitajskem sploh razvil anarhizem, kakšen je bil takrat zgodovinski okvir, kakšni so bili takrat stiki med kitajskimi in evropskimi idejami ter ali so anarhistične ideje na Kitajskem žive še danes – o teh in drugih vprašanji z omenjeno gostjo.
Foto: Wikipedija
Trideset let samostojnosti Slovenije obeležuje tudi monumentalna izdaja Cankarjeve založbe Temelji slovenstva. Napisali so jo dr. Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič. Prvič v slovenski zgodovini smo lahko priča lastni zgodbi od naselitve Slovanov v 6. stoletju do vstopa Slovenije in Slovencev v Evropsko unijo. Temelji slovenstva se opirajo na dokumente in dokaze neprecenljive dediščine, nekateri so širši javnosti predstavljeni prvič. Slovenci smo tako lahko ponosni na več pojavov, ki jim ni para v evropski zgodovini. Takšno je denimo ustoličevanje vojvod na Gosposvetskem polju, a Temelji slovenstva prinašajo tudi veliko drugih skritih in neznanih podrobnosti slovenske zgodovine. Narod, ki je kljuboval številnim mračnim silnicam in obdobjem zgodovine, ima danes lastno državo, manjšini, jezik in kulturo.
Srečal sem dijaka, ki je govoril, da bi učiteljico poslal na Goli otok, ker mu je dala slabo oceno. Ko sem ga vprašal, ali si predstavlja, kaj je Goli otok, mi je odgovoril, da je to nekakšen otok, kamor se je pošiljalo slabe ljudi. Nekateri politiki in del javnosti pa vidijo v Golem otoku celo rešitev za korupcijo, kar kaže na popolno nedelovanje pravosodnega sistema na Hrvaškem, je povedal hrvaški zgodovinar Martin Previšić. Kako se spominjamo političnega taborišča Goli otok in zakaj ga ne smemo pozabiti? Odgovorom na ti vprašanji se posvečata nedavno izdani deli: pri Mladinski knjigi je izšel prevod obsežne monografije Zgodovina Golega otoka zgodovinarja Martina Previšića, pri Inštitutu Nove revije pa zbornik Goli otok po sedemdesetih letih. Gosta oddaje sta avtor monografije Martin Previšić ter etnolog in kulturni antropolog Božidar Jezernik, eden izmed avtorjev prispevkov v omenjenem zborniku, avtor študij o življenju v koncentracijskih taboriščih, med drugim tudi knjige Goli otok – Titov gulag.
Septembra leta 1944 so nad Ljubljano sestrelili britansko vojaško letalo spitfire. Pilot Peter J. Clark je preživel. 75 let pozneje je arheološka ekipa pod vodstvom predstojnika Oddelka za arheologijo FF Univerze v Ljubljani dr. Andreja Gasparija izkopala ostanke letala, ki so zdaj v Parku vojaške zgodovine v Pivki. O tem podvigu in o letalu spitfire je pred kratkim izšel tudi zbornik z naslovom »Jekleni pozdravi iz zraka«. V oddaji bosta, poleg dr. Gasparija, sodelovala tudi direktor Parka vojaške zgodovine mag. Janko Boštjančič in pilot ter lastnik letalske šole Sašo Knez.
V majski skupni oddaji programa Ars, slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A gostimo mednarodno najbolj citiranega slovenskega družbenega geografa Milana Bufona, ki je trenutno znanstveni svetnik Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Z urednikom Pavlom Volkom sta se v tržaškem studiu pogovarjala o njegovi najnovejši monografiji Ethnos in topos: družbene spremembe in narodnostna podoba slovenskih krajev na Tržaškem od leta 1910 do leta 2015, ki je izšla pod okriljem založbe Annales in Slovenske Matice. Oddajo je pripravil Pavel Volk.
Gosta v oddaji Ars humana o Slovenski tiskovni agenciji bosta Alenka Potočnik, novinarka Slovenske tiskovne agencije ter predsednica Sindikata novinarjev Slovenije, in Bojan Veselinovič, direktor STA. Avtor oddaje Marko Golja je v oddajo povabil tudi Janeza Janšo, predsednika Vlade Republike Slovenije, in magistra Uroša Urbanijo, direktorja Urada vlade za komuniciranje. Oba sta se opravičila. V oddaji pa lahko slišite tudi kratki izjavi Ane Kandare, direktorice Radia Študent, in Bojana Budje, vršilca dolžnosti odgovornega urednika časnika Delo. Nikar ne zamudite.
Znanstvenoraziskovalni center SAZU je v štiridesetih letih postal vodilno raziskovalno in izobraževalno središče na področju humanistike in družboslovja. Več kot 300 raziskovalcev deluje na 18-ih inštitutih. Njihovi izjemni dosežki so cenjeni tudi v mednarodnem okolju. Premišljevali bomo, kako ZRC SAZU pomaga bolje razumeti dogajanje v družbi, kulturi, naravi doma in v svetu. Z direktorjem ZRC SAZU dr. Otom Lutharjem, upokojenim raziskovalcem dr. Janezom Dularjem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša dr. Kozmo Ahačičem in raziskovalko dr. Leo Kuhar se bomo na kratko ozrli v zgodovino, v središču pogovora pa bodo izzivi, pred katerimi je institucija.
Zavod Krasen Kras je letos marca izdal prevod dela Carla Marchesettija Prazgodovinska gradišča Trsta in Julijske krajine iz leta 1903. Knjiga je še danes kljub starosti temeljni zapis o kraških, posoških in istrskih gradiščih. S starinskim jezikom je bila pravi izziv za prevajalca, arheologa mag. Radovana Cunjo in njegovega očeta Leandra, ki je prevod po Radovanovi smrti pregledal in vsebinsko dopolnil. Arheolog mag. Miha Mlinar je s pregledom in koristnimi predlogi sooblikoval besedilo. Prevod knjige so izdali zaradi njegove izjemne vrednosti, da bi ga dopolnili, so številnim skicam in risbam dodali lidarske posnetke gradišč, ki jih je obdelal in opisal arheolog Jošt Hobič. Monografijo zaokrožujejo lepe barvne risbe Josipa Korošca. Priloga k monografiji je topografska karta prazgodovinskih gradišč Julijske krajine, ki zajema več kot 400 gradišč z območja Krasa, Posočja, Primorske in Istre. Karto je prevedla Nadja Adam. Sicer pa ima omenjeno monografsko delo 248 strani in številne priloge; je nekoliko posodobljeno, čeprav so tako pri prevodu kot topografski karti upoštevali izvirnik. Lično celostno podobo knjige s trdimi platnicami, naslovnico in topografsko karto je izdelala oblikovalka Ana Hawlina. Več o prevodu te pomembne knjige pa v današnji oddaji Ars humana, njen avtor je Milan Trobič.
Zamenite mi glavo je naslov antologije slovenske punk poezije. Uredil jo je pesnik in esejist Esad Babačić, spremno besedo je napisal novinar in sociolog Ali Žerdin, gost v oddaji. Skratka, če doslej ob punku niste pomislili na poezijo, boste ob poslušanju oddaje morda spremenili mnenje, zagotovo pa boste precej izvedeli o punku. Z Alijem Žerdinom se pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite!
Kako delo filmskih ustvarjalcev okreva po lanski blokadi izplačevanja sredstev in kaj to zanje pomeni v prihodnje? Kaj prinaša nov zakon o Slovenskem filmskem centru in napovedano združevanje organizacij? Pod kakšnimi pogoji bodo lahko znova obratovali kinematografi, ali bo se bodo, če bodo lahko prodali samo 10 vstopnic na predstavo, vsi sploh odprli, in ali bodo platforme videa na zahtevo tudi v prihodnje igrale tako pomembno vlogo, kot med epidemijo, nam bodo povedali gostje tokratne oddaje Ars humana: Matevž Luzar, predsednik društva slovenskih režiserjev, producentka Ida Weiss in Jure Matičič, predsednik Art kino mreže Slovenije. Oddajo je pripravila Tina Poglajen.
Ob začetku pandemije so se zaprle knjigarne, knjižnice in društva. Založniki in knjigotržci so se po desetletju krčenja trga soočili z nepredstavljivim izzivom: preživeti zaprtje knjigarn in javnega življenja. Leto dni pozneje lahko z zadržki ugotavljamo, da je red knjige preživel tudi to apokalipso. V skupni oddaji Radia Slovenija, slovenskega uredništva ORF in Radia RAI Trst preverjamo, kako so zaprtje doživljali v zadrugi Goriška Mohorjeva, Mohorjevi založbi v Celovcu in kaj se je medtem dogajalo na slovenskem knjižnem tržišču? Gostje skupne oddaje so predsednica zadruge Goriške Mohorjeve družbe Franka Žgavec, urednik Mohorjeve založbe v Celovcu Adrian Kert in profesor založniških študij, literarni urednik ter pisatelj dr. Andrej Blatnik. "Od leta 1991 je število izdanih naslovov naraslo za trikrat, število Slovencev pa ne. Tukaj se skriva nevarnost pretiranega navdušenja nad spletnim nakupovanjem kot nadomestkom nakupovanja v knjigarni. Rad citiram Slavoja Žižka, ki je najuspešnejši slovenski avtor v tujini. Pravi, da sovraži knjigarne. Na spletu namreč kupi tisto knjigo, ki jo želi, v knjigrni pa še dvajset drugih, ki jih prej ni nameraval ... S kupovanjem po spletu je tako, da ne počnemo nujno tega, kar pravzaprav kupvanje knjig je: širjenje obzorij in odpiranje vrat do pokrajin, za katere sploh nismo vedeli, da obstajajo," je dejal dr Andrej Blatnik.
Tokrat govorimo o prenovi Žičke kartuzije in ohranjanju kulturne dediščine. Gre za prenovo preostankov ostankov najstarejše kartuzije od štirih pri nas v državi, na Štajerskem v občini Slovenske Konjice, hkrati pa historično prve zunaj romanskega sveta – desetletje nazaj se je v teh krajih beležilo 850 let prihoda katoliškega, kontemplativnega reda kartuzijancev v ta prostor. Od ukinitve samostanov pod cesarjem Jožefom II. na začetku leta 1782 je nekoč najpomembnejša kartuzija severno in vzhodno od Alp začela propadati kot samostanski kompleks. V pogovoru smo soočili različne modele, ali bolje, paradigme koncepta prenove prvovrstne kulturne dediščine, na katere je najbolj odmevno opozorila okrogla miza v organizaciji Umetnostno-zgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU sredi marca. In jubilejna, 70-ta številka revije Umetnostna kronika, ki jo je uredila dr. Mija Oter Gorenčič, umetnostna zgodovinarka in predstojnica inštituta. V pogovoru so sodelovali še konservator prenove s celjske območne enote ZVKDS, Matija Plevnik, po izobrazbi umetn.zgodovinar, doc. Rok Žnidaršič, arhitekt UL-FA, biro Medprostor, avtor lani sprejetega projekta prenove kartuzije, in izr.prof.dr. Igor Sapač, umetnostni zgodovinar in arhitekt z Univerze v Mariboru, kastelolog, sicer pa poznavalec preteklosti konservatorstva. Vsi štirje so tudi avtorji prispevkov v reviji tematski številki 70 Umetnostne kronike. fotografija: Žička kartuzija na podobi iz 1730/Wikipedija
Zvonovi vzbujajo v ljudeh zelo različne odzive, nekaterim pomeni njihov glas pravo pesem življenja, brez katere si ne morejo predstavljati vsakdanjika in praznika, za druga pa so zelo moteč element in jih zvonjenje moti in jim je zoprno. Resda dandanes zvonovi niso več prevladujoči, saj se stopnja nasičenosti z najrazličnejšimi zvoki iz leta v leto povečuje. Vendar pa ostaja pesem, zvonjenje zvonov, še vedno prepoznaven element urbane krajine. Najbrž se pri tem le redko vprašamo, iz kakšnih materialov so zvonovi narejeni, kdo jih izdeluje in kakšna je tehnologija izdelave? Ko se teh vprašanj lotimo, pa vidimo, da gre za zelo pomemben del livarstva, ki ga imenujejo zvonolivarstvo. Prve začetke livarstva pri nas lahko najdemo že v obdobju koliščarjev, tri tisoč let pred našim štetjem, ki so se ukvarjali tudi z metalurgijo. Izdelovanje zvonov pa je seveda precej mlajše, pri nas se je razvilo posebno v srednjem veku. Na Slovenskem so bili prvi livarji in izdelovalci zvonov z območja severne Italije. Takrat dobimo zvonolivarne v Celju, Bohinjski Bistrici, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu. O zvonarstvu bomo govorili v ponovitvi oddaje ARS humana, ki jo je pripravil Milan Trobič.
Pandemija je pošteno zmešala strene celi vrsti poklicev in služb, šolsko srenjo pa je spričo izmeničnega in ponavljajočega se odprtja oziroma zaprtja izobraževalnih prostorov postavila pred posebne izzive. Kako se pedagogi odzivajo na učne in pedagoške zahteve koronadobe, je vsebinsko jedro skupne mesečne oddaje programa Ars Radia Slovenija, Slovenskega sporeda ORF iz Celovca in Radia Trst A. V tržaskem studiu je gostovala poverjenica Sindikata slovenske šole, Katja Pasarit, iz ljubljanskega studia se je oglasala predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko Univerze v Ljubljani, Klara Skubic Ermenc, iz Celovca pa je bil povezan ravnatelj Evropske ljudske sole v Smihelu nad Pliberkom, Danilo Katz. Pogovor vodi urednik Radia Trst A Pavel Volk.
Gosta Marka Golje v oddaji Ars humana sta Inga Remeta, predsednica Asociacije, in Tadej Meserko, strokovni vodja Asociacije, skratka, tistega društva, ki si že dolga leta prizadeva za boljše pogoje za profesionalno delovanje nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev, brez katerih bi bili sodobna slovenska kultura in umetnost bistveno siromašnejši. Nikar ne zamudite.
Andrej Stopar se je na delo v ameriškem dopisništvu dobro pripravil. Vprašanja je zastavil praktično vsem, ki so v preteklosti za različne medije poročali iz Združenih držav. Ko je prispel v Wasington, je ugotovil, da Amerike, o kateri so mu pripovedovali predhodniki, ni več. Pred začetkom epidemije se je podal na raziskovanje družbe in ugotovitve zapisoval za spletno stran MMC in časnik Večer. Drobne zgodbe, portrete ameriškega vsakdana in analize političnih spletk, je zbral v knjigi Ameriški Rubikon. Z njo orisuje tektonske družbene spremembe, ki so nastale v borih štirih letih predsedovanja enega najbolj nenavadnih predsednikov v zgodovini ZDA. Ali kot zapiše dr. Andej Stopar: "Trumpu je uspelo spremeniti razumevanje zakona in pravil igre. Odprla se je Pandorina skrinjica in spreminja se vse. Nekateri pravijo, da do neprepoznavnosti. Večina pa išče znano v neznanem." foto: Goran Dekleva
Tradicionalna bienalna pregledna razstava članov Društva arhitektov Ljubljane, ki do 11. aprila poteka v Cankarjevem domu v Ljubljani, predstavlja prerez nove arhitekture v zadnjih dveh letih. Na že deseti razstavi Arhitektura inventura več kot 150 avtorjev prikazuje 117 arhitekturnih in 16 študentskih projektov, od urbanističnega načrtovanja, do arhitekturnih zasnov in prenov javnih zgradb, večstanovanjskih stavb, enodružinskih hiš in interjerjev, pa tudi projekte grafičnega in industrijskega oblikovanja ter pisanje o arhitekturi. foto: Društvo arhitektov Ljubljane
V času epidemije COVID 19 so zaradi karantene mnogi ljudje ostali brez osebnih stikov, nekateri odnosi so bili oteženi ali celo prekinjeni. Tokratna Ars humana je zato posvečena medosebnim odnosom med epidemijo. Zastavlja si aktualno vprašanje: Kaj se zgodi, če nam je odvzeta možnost za vzpostavljanje in vzdrževanje odnosov? Izhodišče oddaje je misel antropologinje in pedagoginje doktorice Ane Krajnc, ki je v eni svojih knjig zapisala: »Osebnostno se človek razvija vse življenje. Zato so mu potrebni medosebni odnosi. V odnosu naletimo na mejo. V osamljenosti se osebnostno ne razvijamo. Razlijemo se v mlakužo, kot voda brez posode. Lahko celo izgubimo občutek za realnost, ker se nam kriteriji za vedenje zabrišejo in zbledijo«. O vprašanjih, ki jih ta misel sproža, se je avtorica oddaje Karmen Kogoj Ogris pogovarjala s Katarino Kompan Erzar, Tomažem Erzarjem in Gregorjem Žvelcem. Doktorica Katarina Kompan Erzar je profesorica za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani ter predavateljica na Fakulteti za psihoterapevtsko znanost Univerze Sigmunda Freuda in Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Doktor Tomaž Erzar je izredni profesor za zakonsko in družinsko terapijo na Teološki fakulteti v Ljubljani in koordinator doktorskega študija za to področje. Doktor Gregor Žvelc je izredni profesor za klinično psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vsi sogovorniki so tudi psihoterapevti. foto: Pixabay/congerdesign
Četrt stoletja po Koroškem plebiscitu in leto dni po koncu druge svetovne vojne se je v etru avstrijske radiotelevizije ORF prvič slišala slovenska beseda. 6. januarja 1946 je bilo moč slišati neposreden prenos nemško-slovenske kulturne prireditve iz Borovelj in ta dan štejejo za rojstvo Slovenskega sporeda ORF. Iz petminutnih slovenskih oddaj se je slovenski spored ORF v 75 letih razvil v pomebnega igralca na medijskem trgu s celodnevnim radijskim programom, enourno tedensko televizijsko oddajo in ažurno spletno stranjo v obeh deželnih jezikih. Kaj čaka slovensko besedo v času tektonskih medijskih sprememb? Oddajo je pripravil Miha Pasterk. foto: ORF
V Sloveniji izobražujemo preveč družboslovcev, humanistov in umetnikov, primanjkuje pa diplomantov s področij zdravstva in tehnike. Gospodarstveniki in politični odločevalci vse odločneje zahtevajo prilagoditev izobraževanja povpraševanju na trgu dela in strateški premislek o številu vpisnih mest na visokošolskih študijskih programih. Kako se na te pozive odzivajo na umetniških akademijah in v največji humanistični visokošolski ustanovi ter študenti, v oddaji pojasnjujejo dekan Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani dr. Roman Kuhar, dekan Akademije za glasbo Marko Vatovec, dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Tomaž Gubenšek, oblikovalka, visokošolska učiteljica na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje dr. Barbara Predan ter predsednik Študentske organizacije Klemen Peran. foto: Pixabay/Skitterphoto
Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta letos prejela pisatelj Feri Lainšček in arhitekt Marko Mušič, podelili so tudi šest nagrad Prešernovega sklada za izstopajoče dosežke zadnjih treh let. Kdo so od bllizu letošnji lavreati, kaj jih žene in vznemirja, kako razmišljajo o svetu in ustvarjanju?
Neveljaven email naslov