Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
846 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Radio Študent je od svojega nastanka 9. maja 1969 sinonim za alternativno kulturo in medijsko ustvarjalnost. Kakšna je njegova sedanjost in kakšna bo lahko njegova prihodnost, lahko izveste v oddaji Ars humana. Marko Golja se je v živo pogovarjal z Ano Kandare, direktorico Radia Študent, Klemnom Petkom, predsednikom Predsedstva Študentske organizacije Univerze v Ljubljani in Rastom Pahorjem, kriznim govorcem Radia Študent. Vabljeni k poslušanju.
Konec lanskega leta je akademikinja Renata Salecl v zbirki Kultura (pri Mladinski knjigi) objavila študijo z naslovom Strast do nevednosti in s podnaslovom Kdaj in zakaj ne želimo vedeti. Čeprav je naslov študije presenetljiv, pa avtorica predstavi vrsto življenjskih situacij in teoretskih interpretacij, v katerih je nevednost priročen izhod ali preprosta rešitev. Več o tematiki je avtorica povedala v oddaji, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Na prvi dan zimskega izpitnega obdobja v tem študijskem letu v oddaji Ars humana gostimo rektorja Univerze v Ljubljani dr. Igorja Papiča. Nekonvencionalnega tehnika – kot sebe opisuje dr. Papič – z občutkom za humanizem in družboslovje, pri opravljanju nalog rektorja, profesorja in raziskovalca vodijo vrednote: svoboda, vrednost posameznika, odgovornost do skupnosti in strpnost do drugih. Zato njegovo pismo, v katerem je kot prvi visokošolski učitelj javno opozoril na negativne posledice popolnega zaprtja visokošolskih zavodov v pandemiji covida-19, ni presenečenje. Med drugim je zapisal, da je ogroženo izobraževanje celotne generacije študentov in da vrednote znanja ni na obzorju odločevalcev. Kmalu po tem odmevnem pismu je vlada objavila dopolnjeni načrt sproščanja ukrepov ob zmanjševanju števila okužb z novim koronavirusom, in v njem določila, da se bodo v rdeči fazi lahko študenti vrnili na fakultete, da opravijo nujne laboratorijske vaje in druge individualne obveznosti. Želja dr. Papiča je, da bi se to zgodilo že v zadnjem tednu januarja. Komaj čakamo da pridemo v rdečo fazo, da bodo lahko študentke in študenti opravili nujne obveznosti za prvi semester. Po izpitnem obdobju se bo začel novi semester, študentke in študenti bodo imeli nove obveznosti. Ni preprosto kar tako dodajati izpite študentom za nazaj. To bo precejšen organizacijski zalogaj za fakultete in tudi dodatna obremenitev za študente. Mi bomo naredili vse, da naši študentke in študenti ne izgubijo letnika študija. Če se bo epidemija umirila, se bodo študentke in študenti v drugem semestru vrnili na fakultete, kjer bodo v skladu z vladnim načrtom lahko opravljali izpite ter laboratorijske in druge vaje ter seminarje. Kakovost študija v virtualnem okolju ne more biti enaka kot v živo v predavalnicah. Seveda je študij na daljavo mogoč. A nobeden od naših študijskih programov ni akreditiran za izvedbo na daljavo. Zato na daljavo ne morejo doseči kompetenc, ki so jih zapisali v klasični izvedbi. A veliko bolje je izvajati študij na daljavo kot pa nič. Novi način študija za marsikoga predstavlja novi izziv, na primer na fakulteti za elektrotehniko so razvili robota roko, a pomočjo katerega študentke in študenti opravljajo vaje na daljavo. O osipu študentk in študentov je še prezgodaj govoriti. Prvi pokazatelj bo njihova udeležba na izpitih v tem izpitnem obdobju v primerjavi s povprečno udeležbo v preteklih letih. Je pa naraslo študentov, ki so iskali psihološko pomoč pri pristojnih službah univerze. V pogovoru dr. Papič predstavi izjemno pomembno vlogo študentk in študentov ter profesoric in profesorjev pri soočenju s pandemijo covida-19. Poudari, da imajo raziskovalke in raziskovalci Univerze v Ljubljani znanje za razvoj tudi cepiva proti covidu-19. Oriše položaj univerze v mednarodnem okolju in njeno finančno situacijo. Dr. Igor Papič, ki mu bo septembra potekel prvi mandat na položaju rektorja Univerze v Ljubljani, še napove, da se bo spomladi potegoval za drugi mandat rektorja naše največje in najpomembnejše izobraževalne in raziskovalne ustanove.
Zvonovi vzbujajo v ljudeh zelo različne odzive, nekaterim pomeni njihov glas pravo pesem življenja, brez katere si ne morejo predstavljati vsakdanjika in praznika, za druga pa so zelo moteč element in jih zvonjenje moti in jim je zoprno. Resda dandanes zvonovi niso več prevladujoči, saj se stopnja nasičenosti z najrazličnejšimi zvoki iz leta v leto povečuje. Vendar pa ostaja pesem, zvonjenje zvonov, še vedno prepoznaven element urbane krajine. Najbrž se pri tem le redko vprašamo, iz kakšnih materialov so zvonovi narejeni, kdo jih izdeluje in kakšna je tehnologija izdelave? Ko se teh vprašanj lotimo, pa vidimo, da gre za zelo pomemben del livarstva, ki ga imenujejo zvonolivarstvo. Prve začetke livarstva pri nas lahko najdemo že v obdobju koliščarjev, tri tisoč let pred našim štetjem, ki so se ukvarjali tudi z metalurgijo. Izdelovanje zvonov pa je seveda precej mlajše, pri nas se je razvilo posebno v srednjem veku. Na Slovenskem so bili prvi livarji in izdelovalci zvonov z območja severne Italije. Takrat dobimo zvonolivarne v Celju, Bohinjski Bistrici, Gorici, Kopru in tudi v Celovcu. O zvonarstvu bomo govorili v oddaji ARS humana, njen avtor je Milan Trobič.
Ideja medgeneracijske pravičnosti pravi, da moramo že danes z ravnanji in odločitvami poskrbeti, da ne poslabšujemo življenjskih izhodišč prihodnjim generacijam. Nekatere od njih že živijo, a nimajo možnosti političnega odločanja in vplivanja na lastno preteklost. Kakšna bi bila medgeneracijsko solidarna družba in kako je covid-19 že danes različne generacije prisilil, da s samoomejevanjem skrbijo druga za drugo, analiziramo z dr. Dejanom Mehom Savićem, filozofom in okoljevarstvenikom. Medgeneracijsko pravičnost kot temelj ravnanja z okoljem je zagovarjal v doktorski disertacijski na oddelku za filozofijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. "O prihodnjih ljudeh moramo razmišlajti kot o prejemnikih naše zapuščine. Ali v pozitivnem smislu, kot je razvoj cepiv in zdravil za danes še neozdravljive bolezni, ali v negativnem smislu, kot so kupi jedrskih odpadkov, ogromne količine nerazgradljive plastike, izropani oceani in uničeni koralni grebeni. Pozivam, da začnemo razpravljati o tem, kakšno zapuščino ustvarjamo namenoma in kakšno nenamerno. Vedenje moramo reflektirati in ugotoviti, ali lahko prilagodimo ravnanje tako, da bomo do prihodnjih ljudi pravičnejši. Da jim pustimo, kar jim gre. To je količino naravnih virov, ki bo omogočala miroljubno družbo blaginje." foto: Aleš Ogrin
Dr. Tomaž Grušovnik je filozof, ki zagotovo ne živi v slonokoščenem stolpu, saj je med drugim pisal o etiki živali in okolijski problematiki. V svoji peti knjigi z naslovom Hotena nevednost pa analizira izogibanje resnici, skratka, zgolj na prvi pogled presenetljivo slehernikovo odločitev, da bo na tak ali drugačen način ostal neveden. Nevednost namreč ni zmerom posledica neizobraženosti in neinformiranosti, pač pa je lahko posledica volje, hotenja ali želje, skratka, nekega aktivnega odpora do spoznanja. Še več o hoteni nevednosti pa bo dr. Tomaž Grušovnik povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
France Prešeren je v svoje verze zavil toliko sporočil, da jih bomo lahko še dolgo odkrivali, ob tem pa tudi njegovo osebnost in življenje ter nenazadnje naš materni jezik. K vsemu temu so sistematičen prispevek dodali pri Celjski Mohorjevi družbi s knjigo Prešernovih poezij, ki so jo opremili z razlagami manj znanih besed in pojmov tik ob pesmih, z naglasnimi znamenji pa so ponudili izhodišče za fonetično ustrezno recitacijo. Za to sta zaslužna slovenist in romanist Jože Faganel in pa naravoslovni znanstvenik dr. Jure Zupan.oddajo je pripravil Žiga Bratoš.
Pomladni val epidemije smo dojemali z mešanico strahu in radovednosti, zdaj pa je zaradi smrtnih žrtev več strahu. Pridobiti moramo temeljno zaupanje, da se svet ne bo podrl, pravi prof. dr. Jože Ramovš, predstojnik Inštituta Antona Trstenjaka. Oddajo, ki jo pripravljamo v sodelovanju z Radiem Trst A, slovenskim programom ORF v Celovcu in Programom Ars, smo namenili doživljanju pandemije med starejšimi generacijami v Italiji, Avstriji in Sloveniji. Gosta sta bila tudi Pierina Furlan, predsednica krožka za kulturno, športno in podporno udejstvovanje Krut v Trstu, in Mirko Einspieler, vodja agencije „Doma-Zuhause“ ki se ukvarja s posredovanjem dvojezičnih skrbnic in skrbnikov iz Slovenije in Koroške za 24-urno oskrbo starejših. Vir fotografije: Pixabay.
Knjiga Slovenski razkol je bila prodana v skoraj 10.000 izvodih. Avtor dr. Jože Možina jo je predstavljal po vsej Sloveniji in se pogovarjal s številnimi bralci. Ugotavlja, da po skoraj 80 letih rane druge svetovne vojne še vedno živijo v ljudeh in se prenašajo naprej. To se kaže v javnem, spletnem in političnem življenju, pa tudi na povsem zasebni ravni. V pogovoru smo iskali motive, ki so ga vodili pri raziskovanju in pri pisanju več kot 600-stranske monografije. Tema druge svetovne vojne se mu zdi pomembna za slovensko družbo tudi zaradi nastajajočih spoznanj na področju epigenetike. "Druga svetovna vojna je še vedno nacionalna travma. Že prej sem imel občutek, da se kaže na potomcih, pa ne samo prve, temveč tudi druge in tretje generacije. V času pisanja Slovenskega razkola sem se večkrat pogovarjal s soprogo, ki raziskuje transgeneracijski prenos travm. Prve epigenetske raziskave pravijo, da se travmatični vzorci na naše potomce ne prenašajo le prek vedenjskih vzgibov in podobno. Vtisnjene so tudi v genski zapis. Če je nekdo doživel hudo travmo, povezano z drugo svetovno vojno, se to lahko izrazi pri vnuku, ki sploh ne ve, zakaj ima določene težave." Kdo vse bere Slovenski razkol in zakaj? Katera vprašanja je avtor v slovenskem akademskem prostoru zastavil prvič in katere premise je pretresal? Ali bo knjiga Slovenski razkol pripomogla k pomirjanju delitev v Sloveniji, ne pa jih še poglabljala? In nenazadnje, kakšen odnos ima dr. Jože Možina do partizanstva?
Spodbuda za oddajo o strukturnem rasizmu je znanstvena monografija Strukturni rasizem, teorija in oblast dr. Jovite Pristovšek. V monografiji avtorica med drugim podrobno analizira strukturni rasizem estetskega diskurza (tudi pri Kantu), v oddaji pa bo to temo vsaj bežno predstavila. Druga gostja v oddaji je dr. Marina Gržinić, avtorica uvoda v monografijo. V oddaji bosta sogovornici Marka Golje nekoliko predstavili zgodovino strukturnega rasizma, nekatere njegove manifestacije v teoriji in kar nekaj primerov iz zgodovine slovenske države. Nikar ne zamudite.
Revija Bukla je že 15 let presečišče bralcev, literatov, založnikov in praktično vseh, ki jih zanimajo knjige. Kakšno zapuščino in vpliv je ustvarila v desetletju in pol? Kaj pomeni dejstvo, da ob 15. obletnici množične publikacije Slovenski knjižni sejem poteka virtualno? Kakšno prihodnost ima papir, ko pa se večina zadržuje na spletu? V pogovoru s kreativno urednico Renate Rugelj in urednikom Samom Rugljem pretresamo talilni lonec pandemije, v katerem na spletu knjige tekmujejo s spletnim nakupovanjem oblačil, dostavo hrane na dom in spreminjanjem življenjskih ter nakupovalnih navad.
V oddaji, ki jo pripravljamo v sodelovanju programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF v Celovcu, smo preverili, kako pandemijo doživljajo in preživljajo samozaposleni v kulturi v treh državah, v Sloveniji, Avstriji in Italiji. Gostje oddaje: na italijanski strani sta Lara Komar, igralka in pevka, in Jurij Lavrenčič, avdiosnemalec in ustvarjalec, na slovenski je Inga Remeta, predsednica Društva Asociacija in producentka, na avstrijski pa Alina Zeichen, dramska ustvarjalka, predsednica Interesne skupnosti kulturnih iniciativ Kärnten-Koroška.
Leto 2020 je v transplantacijski medicini za Slovenijo leto obletnic. 20 let je minilo od vključitve Slovenija transplanta v mednarodno mrežo izmenjave organov in tkiv Eurotransplant ter 50 let od prve presaditve ledvice živega darovalca v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru. Oddaja je posvečena transplantacijski dejavnosti; poskušala jo bo obravnavati s psihološkega, humanističnega in sociološkega vidika. Izhodišče oddaje je trditev, da je darovanje organov in tkiv ter s tem darovanje življenja drugemu človeku najvišji izraz humanizma. Gostje so direktorica Slovenija transplanta Danica Avsec, predstojnica Centra za socialno psihologijo na Fakulteti za družbene vede Tanja Kamin in predstojnik kliničnega oddelka za nefrologijo v ljubljanskem kliničnem centru Miha Arnol. Foto: Pixabay
Neda Pagon, Primorka, doma s Črnega Vrha nad Idrijo, se je kalila v 60-ih letih v Parizu in sodi med tiste, ki verjamejo, da ni res, da se v družbi ničesar ne da spremeniti, da protesti in akcija ne zaležeta. Dan po državnem prazniku dneva spomina na mrtve bomo ponovili oddajo o spominih na njeno rast in izzivih sodobnega časa. Neva Zajc se je z njo pogovarjala v Izoli, kjer je našla zatočišče za branje in stik z Mediteranom.
Nič si nisem izmislil, nič namerno izpustil, nič olepšal, zapiše kot avtorski credo na hrbtni strani monografije Partizani njen avtor akademik Jože Pirjevec. Njegova zgodovina je oprta na opombe, zgodovinske dogodke osvetljuje z različnih zornih kotov (pri tem se naslanja na arhive od Berlina, Londona, Rima, Washingtona, Zagreba, Beograda, Ljubljane in še kakega), pripoveduje pa jo sugestivno, neolepšano. Več o monografiji, ki bi lahko imela podnaslov O partizanskem gibanju v Jugoslaviji, in še čem, je akademik Jože Pirjevec povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.
Kar je bilo blagodejno za slovensko narodno skupnost na Koroškem, je v vrstah svobodnjakov izzvalo oceno, da je šlo za nepotrebno ponižnost. Opravičilo zveznega predsednika v govoru ob stoti obletnici koroškega plebiscita je, kar je mogoče povzeti iz številnih stališč in komentarjev, preseglo vse preostale geste in besede. Dogodek sta živo prenašali tako avstrijska radiotelevizija ORF kot tudi RTV Slovenija, 200.000 ljudi je spravno gesto spremljalo po spletu deželne vlade oziroma spletnih portalih deželnega studia ORF v Celovcu. V poročilih koroških dnevnikov so omenjena poročila slovenskih medijev. Z vidika medijske pozornosti vsekakor edinstven primer. Torej imajo danes svoje mesto tudi osebna izkustva in razmišljanja. Skupno oddajo Radia Trst A, programa Ars in uredništva Slovenskega sporeda ORF zato (kot že januarja) namenjamo 100. obletnici koroškega plebiscita. Veliko prelomnico v slovenski zgodovini v oddaji premišljujejo: pravnica Mirjam Polzer Srienz, pristojna za manjšinsko pravo in koordinacijo medkulturnih zadev v Biroju za slovensko narodno skupnost, podjetnik Miha Kampuš, pobudnik in predsednik iniciative Unser Land zusammenwachsen.at, rastimoskupaj.at in predsednik MePZ Jakoba Petelina Gallusa v Celovcu, ter Daniel Wutti, visokošolski profesor na Inštitutu za večjezičnost in transkulturno izobraževanje Pedagoške visoke šole na Koroškem. V prostorsko ločenem studiu Slovenskega sporeda ORF v Celovcu pogovor vodi Miha Pasterk.
Kaj pomeni danes ponovno postaviti pred dobrimi stotimi leti odstranjeni spomenik? Kakšen pomen ima ta gesta in kaj želimo z njo doseči? To so bila vprašanja okrogle mize, ki se je prejšnji teden odvila v ljubljanskem Muzeju novejše zgodovine, povod zanjo pa je bil načrt Mestne občine Ljubljana, da se pred Mednarodni grafični likovni center na danes prazen podstavek ponovno postavi spomenik maršalu Radetzkemu. Kljub temu, da Radetzky danes ne velja za problematično zgodovinsko osebnost, nekateri misleci in strokovnjaki opozarjajo na problematičnost prenagljenega vračanja odstranjenih spomenikov. Kako in zakaj nazaj postaviti (ali ne) pred časom odstranjene spomenike, razmišljajo gostje oddaje: dr. Božidar Jezernik, avtor knjige Mesto brez spomina o javnih spomenikih, arhitekt in pisec de. Miloš Kosec, mag. Gojko Zupan, član komisije MOL za postavitev javnih spomenikov in obeležij ter umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc. Vir fotografije: FB stran dogodka Misterij praznega podstavka, knjiga Mesto brez spomina
Pred vrati je 23. Festival slovenskega filma. O tem, v kakšnem stanju je slovenski film v letu, zaznamovanem s korono in z alarmantno finančno situacijo, bomo razmišljali v oddaji Ars humana, ki jo pripravlja Tesa Drev Juh. Gostje bodo direktorica festivala Jelka Stergel, direktorica Slovenskega filmskega centra Nataša Bučar, avtor otvoritvenega celovečernega igrano-dokumentarnega filma Antigona – kako si upamo! Jani Sever in avtor kratkega otvoritvenega dela Neločljivi Marko Naberšnik.
Dr. Andrej Rahten je doslej objavil že vrstno znanstvenih del o obdobju avstro-ogrske monarhije, s svojim najnovejšim delom z naslovom Po razpadu skupne države in s podnaslovom Slovensko-avstrijska razhajanja od mariborskega prevrata do koroškega plebiscita (objavljenim pri Mohorjevih družbah) pa je segel v prelomno obdobje po prvi svetovni vojni. V monografiji argumentirano in kompleksno pripoveduje tudi o manj znanih dogodkih in nekoliko pozabljenih osebnostih ter tako pomembno dopolnjuje že znane predstave o usodnih dogodkih in časih. Več o monografiji in še čem bo avtor povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Človek se je od nekdaj zanimal za dobre zgodbe, vprašanje je le, kje jih je dobil. Za širši razvoj družbe je velikega pomena, da dobre zgodbe dobivamo prek knjig, saj je ta tiskani medij še vedno eden izmed najboljših za razvoj poglobljenega mišljenja ter prenosa znanja. Vprašanje je, ali dobre knjige najdejo pot do bralcev in kakšno mesto jim dajemo mediji. To so bile iztočnice za oddajo, ki smo jo pripravili na mednarodni dan pismenosti (8.9.), ob začetku nacionalnega meseca skupnega branja. Razpravo smo pripravili v Cankarjevem domu, kjer je potekal nacionalni medresorski posvet na področju bralne kulture in bralne pismenosti. Gostje so bili: direktorica Javne agencije za knjigo Renata Zamida, dr. Gaja Kos, knjižna urednica in kritičarka, dr. Sašo Dolenc, komunikator znanosti 2019, in dr. Bernard Nežmah, novinar in publicist.
Neveljaven email naslov