Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
852 epizod
852 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Ob okroglem življenjskem jubileju je Ivo Svetina v zbirki Kondor objavil knjigo izbranih pesmi z naslovom Plamen iz morja (izbor je pripravil Igor Divjak) in tako z uvrstitvijo v prestižno zbirko postal sodobni klasik. Zasluženo, saj je ustvaril izjemno bogat in prepoznaven pesniški opus, zavezan lepoti, iskanju, eksperimentu ter medliterarnemu in medkulturnemu dialogu. Ob neki priložnosti je Svetina, ki je tudi dramatik, esejist in prevajalec ter še kaj, zapisal, da je za pesem dovolj slutnja. Več o tem izmuzljivem trenutku, pesmi, procesu ustvarjanju, poeziji, predvsem erotični, in še čem je jubilant povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesem, dve … Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja
Slovenci nismo imeli pravih narodnih epov, so pa njihovo vlogo prevzele nekatere ljudske balade in se tako uvrstile med ključna besedila v prepoznavanju slovenske identitete. Med raziskovalci folklornega besedila danes sicer velja, da je ljudska balada eden izmed najbolj enigmatičnih žanrov: je del človeškega ustvarjanja, odsev življenja določene skupnosti in kot taka etnološko ter antropološko dejstvo; je del kolektivnega nezavednega in s tem del mitologije, hkrati pa je tudi estetsko dejstvo. O vsem tem, pa tudi o funkciji, ki so jo imele ljudske balade v družbi, o tem, kako so se prenašale, o razliki med umetnimi in ljudskimi baladami in o najbolj znamenitih baladnih motivih in snoveh z gostjo izr. prof. dr. Marjetko Golež Kaučič, avtorico prve strokovne monografije o slovenski ljudski baladi.
»Menda je britvica najpogostejši, ne pa tudi edini predmet, s katerim se nič hudega sluteča žrtev poreže na toboganu javnega kopališča.« Katere povedke krožijo v Sloveniji danes, kakšni in kateri procesi zaznamujejo to pripovedno gradivo ter kdo in komu ter zakaj jih pripoveduje? O sodobni povedki kot eni izmed najbolj dinamičnih in najustvarjalnejših oblik sodobne pripovedne kulture, pa tudi o tem, kako prek načinov nastajanja in distribucije sodobne povedke misliti lažne novice, se bomo pogovarjali z dr. Ambrožem Kvartičem, avtorjem knjige Pa se je to res zgodilo? Sodobne povedke v Sloveniji. Avtor fotografije: Anže Kovač
Jesenska praznična dinamika nas vsako leto prvega novembra množično zbere na pokopališčih – hkrati poljih in tvorcih spomina na umrle. Historične vede pa na pokopališča gledajo tudi kot na (pomožni) vir za razumevanje širših zgodovinskih in družbenih procesov. Kaj lahko iz podatkov na nagrobnikih in spominskih ploščah razberemo o nekdanjih družbenih razmerjih, identiteti, migracijah in ideologiji? Kako se v pokopališča vpišejo travmatična obdobja, kot so bolezni in vojne? Svoj pogled na interpretacijo, kritično vrednotenje in ne nazadnje navajanje pokopališč kot vira za zgodovinopisje bo v tokratni oddaji ARS humana razkrila raziskovalka vojaških pokopališč, doktorica Petra Svoljšak.
6. julija 2015 smo v oddaji Ars humana predvajali pogovor z akademikom Cirilom Zlobcem ob njegovi devetdesetletnici. V tokratni oddaji Ars humana smo pogovor ponovno predvajali in se tako spomnili konec avgusta preminulega pesnika.
»Ne da bi se tega zavedali, se je v tem kratkem obdobju, ki nas ločuje od sedemdesetih let prejšnjega stoletja, rodil človek nove vrste. On ali ona nimata več enakega telesa, enake pričakovane življenjske dobe. Ne komunicirata več na enak način, ne zaznavata več enakega sveta, ne živita več v isti naravi, ne prebivata več v istem prostoru.« Tako, ob drugem, v svojem eseju z naslovom Palčica o mladih generacijah razmišlja francoski humanist, matematik in filozof Michel Serres. V oddaji Ars humana se skupaj z njim sprašujemo v čem in zakaj so mlade generacije tako zelo drugačne od starejših, kaj to dejstvo pomeni za medgeneracijski dialog, kakšne oblike pripadnosti smo poznali nekoč, kakšne prevladujejo danes, pa tudi o tem, kaj za človeka kot družbeno bitje pomeni, da sodobni človek postaja vse bolj posameznik. Gostji v oddaji sta dr. Nadja Dobnik, prevajalka, predavateljica za francoski jezik in urednica, ter psihologinja in andragoginja, zaslužna profesorica ljubljanske univerze dr. Ana Krajnc.
6. oktobra leta 1978 je Galerija ŠKUC začela delovati na Starem trgu 21 v Ljubljani. Od prve razstave, ki ni bila po naključju namenjena skupini OHO, letos mineva štirideset let in v tem obdobju je Galerija ŠKUC postala eden najbolj pomembnih razstavnih prostorov za predstavitev sodobne umetniške produkcije pri nas. Zgodovinski pregled štirih desetletij Galerije ŠKUC v oddaji Ars humana prepuščamo tistim, ki so med številnimi drugimi delovali in soustvarjali program: Tomažu Brejcu, Marini Gržinić, Tomislavu Vignjeviću, Gregorju Podnarju, Tevžu Logarju in Vladimirju Vidmarju.
Tatovi podob, Kabaret Tiffany, Lady Anous, tandem Kitch so le nekateri od ustvarjalk in ustvarjalcev, ki v našem prostoru v performansu oživljajo estetiko drag in kvir. Njihovo delo smo lahko nedavno videli na platformi robnih urbanih žanrov Sindikat odklonskih entitet v produkciji Emanata. Z estetiko drag in kvir pa se poigravajo tudi nekatere in nekateri izmed ustvarjalk in ustvarjalcev, ki se bodo predstavili v okviru letošnjega 24. Mednarodnega festivala sodobnih umetnosti – Mesto žensk, ki se začenja to sredo, 3. oktobra. V Ars humani bomo odprli vprašanje umetniške in politične razsežnosti estetike drag in kvir v performansu. Z nami v studiu bodo filozofinja in umetnica Lana Zdravković iz tandema Kitch, umetnica in umetniška vodja Mesta žensk Teja Reba ter umetnik in producent Urban Belina, sokurator platforme Sindikata odklonskih entitet. Na fotografiji: David Hoyle Avtor fotografije: Lee Baxter
Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije letos praznuje 45-letnico delovanja. Ob tem je v tesnem sodelovanju z Mednarodnim združenjem konferenčnih tolmačev v Slovenijo pripeljalo mednarodno razstavo En proces – štirje jeziki, ki predstavlja manj znano, jezikovno plat nürnberških procesov – ti pomenijo pomemben mejnik v sodobnem mednarodnem pravu, pa tudi v zgodovini simultanega konferenčnega tolmačenja. V oddaji spregovorimo o tem, kaj so posebnosti simultanega konferenčnega tolmačenja, kaj je tisto, kar naredi dobrega tolmača, kje vse danes delujejo tolmači, pa tudi o nastanku in delovanju Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije. Predstavljamo tudi razstavo, ki je posvečena pionirjem simultanega konferenčnega tolmačenja in je trenutno na ogled v ljubljanski Mestni hiši, od 25. 9. dalje pa v Hiši EU v Ljubljani.
Vinko Möderndorfer je pesnik in pisatelj za odrasle in mladino, esejist, dramatik, komediograf in pisec radijskih iger, gledališki, filmski in operni režiser ter zagotovo še kaj. V svojih filmih, romanih in dramah je brezkompromisen, zelo življenjski in tudi poetičen. Toda hkrati je angažiran intelektualec, ki si ne zatiska oči bolečino posameznika in krivico sveta. Njegov opus je obsežen in vznemirljiv, hkrati pa – kot priča njegova misel Če doživetje umetnosti lahko spremeni človeka, ne vem, zakaj ne bi človek spremenil sveta – verjame tako v umetnost kot v človeka. Ob svojem okroglem jubileju je najbolj vsestranski slovenski književnik v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo povedal več o sebi in svojem ustvarjanju, prebral pa je tudi pesem, dve in odlomek iz romana Druga preteklost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: STA
Govorili bomo o ciljih in prednostnih temah Ustvarjalne Evrope kot nadnacionalnega programa za kulturo. Predstavili bomo dinamike, ki vplivajo na oblikovanje smernic posameznega podpodročja programa; ker v tem času sprejemajo predlog novega programa Ustvarjalna Evropa za obdobje med letoma 2021 in 2027, bomo odprli tudi vprašanje možnosti, ki jih imata Ministrstvo za kulturo in širša strokovna javnost pri oblikovanju prednostnih nalog, ciljev in načinov izvedbe programa po letu 2020. Gostji: Mateja Lazar in Sabina Briški Karlić
Eden izmed dogodkov, s katerimi je Univerza v Ljubljani zaznamovala stoletnico ustanovitve, je tudi izid monografije Izbrani spisi Milana Grošlja. Knjiga – uredila jo je dr. Nada Grošelj – obsega izbor Grošljevih najbolj inventivnih prispevkov, ki so bili doslej objavljeni le razpršeno. Klasični filolog Milan Grošelj, živel je med letoma 1902 in 1979, redni profesor in akademik, velja za tistega, ki je študij klasične filologije pri nas dvignil na akademsko raven. O njem so spregovorili klasični filologi: dr. Nada Grošelj, redni prof. dr. Marko Marinčič in docent dr. David Movrin.
Ob slavnostni projekciji digitalizirane in restavrirane verzije filma Na svoji zemlji režiserja Franceta Štiglica v terminu Ars humane ponavljamo oddajo, ki je nastala ob 50. obletnici nastanka filma. V njej so ustvarjalci filma rekonstruirali povojne pionirske čase slovenske filmske umetnosti. Pripravila jo je Ingrid Kovač Brus.
»Eksperimentalno radijsko ustvarjanje ali z drugim izrazom zvočno ustvarjanje drugačnih estetskih prijemov in sprejemov je sicer znano v vsej radijski zgodovini,« je v knjigi Slišati sliko, videti zvok zapisal Aleš Jan. »Ustvarjalci so kot nemirni duhovi vedno na novo iskali dodatne izrazne možnosti besede in zvoka, spreminjala se je estetska podoba pisanja in zlasti zvočnega ustvarjanja,« nadaljuje Jan. V današnji Oddaji o eksperimentalni radijski igri, ki jo je pripravila Petra Tanko, si ne prizadevamo, da bi zajeli ves obseg eksperimentalnega ustvarjanja našega radia, temveč se bomo Našemu eksperimentalnemu studiu, ki sta ga v začetku 70-ih let prejšnjega stoletja spodbudila in desetletje pozneje negovala predvsem Rapa Šuklje in Dušan Mauser, ter poznejšim radiofonskim iskanjem približali v pogovorih z Zmagom Frecetom – po poklicu tehničnim asistentom v uredništvu igranega programa Radia Slovenija, po duhu pa pesnikom in večnim iskalcem novih razsežnosti bivanja in temu ustreznih radijskih oblik – ter Igorjem Likarjem – režiserjem, pesnikom in radiofonskim piscem, ki je tako v prémosti časa kot v iskanjih neposredni naslednik radiofonskega eksperimentiranja zgoraj omenjenih Mauserja in Šukljetove, režiserke Rosande Sajko, literarnega radiofonskega ustvarjalca Franeta Puntarja ter drugih. Vabimo vas k poslušanju!
Termin oddaje Ars humana tokrat posvečamo spominu na nedavno preminulega akademika prof. dr. Primoža Simonitija. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z njim o humanizmu na Slovenskem. Pogovor je nastal ob izidu odmevne Simonitijeve monografije Humanizem na Slovenskem v nemškem jeziku – monografijo je izdala Avstrijska akademija znanosti.
»Ker se je sodobna država po Foucaultu formirala v intenzifikaciji pastoralnih oblik oblasti, lahko rečemo, da so spremembe, ki so se dogajale na področju slikarstva v 17. stoletju, izjemno pomembne za razumevanje sodobne umetnosti.« v knjigi Umetnost in disciplina, Zgodovina urjenja umetnikov, tkalcev in beračev v klasični dobi zapiše doktor sociologije kulture in akademski slikar Andrej Pezelj. Želja po izobraževanju kot eden najpomembnejših vidikov pastoralne oblasti je bila tako tisti temeljni kamen (samo)discipline, ki se je kalila skozi skupinske in kontinuirane oblike izobraževanja in katere rezultat sta bila spremenjena umetniška praksa in spremenjeno razumevanje umetnin v 17. stoletju. Kaj nam uvid v prakse discipliniranja v 17. stoletju pove o sodobni umetniški produkcij? O tem bo spregovoril dr. Andrej Pezelj. Na fotografiji: Jean-Baptiste Martin (1659 – 1735), “Zbor članov Kraljeve akademije za slikarstvo in kiparstvo.” Olje/platno, 30×43 cm. Louvre, Pariz.
André Le Nôtre, kraljevi vrtnar, ljubljenec Ludvika XIV je ustvaril številne umetnine – največja med njimi je Versailles. Njegov literarni portret, ki ga lahko beremo v prevodu Zoje Skušek, pa je podpisal nič manj zanimivi ustvarjalec Érik Orsenna. O obeh in o tem, kdaj so vrtovi umetnine in kaj so kot pomensko-prostorske strukture pa v oddaji s Tanjo Lesničar Pučko in prof. dr. Ano Kučan.
V oddaji nadaljujemo s temo cenzure. Ponovno boste lahko prisluhnili oddaji o prepovedanih knjigah v nekdanji Jugoslaviji. Čeprav cenzure uradno ni bilo, se je akcija čiščenja ideološko neprimernih knjig iz knjižnic in knjigarn začela takoj po vojni; obstajale so knjige in revije, ki so bile uradno prepovedane in skrivni fondi knjig, označenih kot neprimernih. Gostja oddaje je zgodovinarka in bibliotekarka Helena Janežič, ki v Narodni in univerzitetni knjižnici vodi zbirko tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije.
O značilnostih knjižne cenzure v zgodnjem novem veku ter avtorjih in bralcih prepovedanih knjig na Slovenskem se bomo ob razstavi In vendar so jih brali: prepovedane knjige v zgodnjem novem veku pogovarjali z njenima avtorjema, raziskovalcem na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU dr. Luko Vidmarjem in dr. Sonjo Svoljšak iz Narodne in univerzitetne knjižnice, Zbirka rokopisov ter redkih in starih tiskov. Oddajo bomo prepletli z odlomki iz strokovne publikacije In vendar so jih brali. Prepovedane knjige na Slovenskem v zgodnjem novem veku iz zbirke Narodne in univerzitetne knjižnice.
Krivopete, bajčna bitja z nazaj zasukanimi stopali, so del folklornega izročila severozahodnega dela slovenskega etničnega prostora. Kakšen je simbolni pomen nazaj zasukanih stopal, kje krivopete »živijo« in kakšna je njihova relacija s človekom, bomo med drugim vprašali gostjo dr. Barbaro Ivančič Kutin, ki je prek kratkim v knjižni obliki izdala prvo poglobljeno folkloristično raziskavo o krivopetah. V oddaji imate ob pogovoru priložnost slišati tudi zgodbe o krivopetah, ki jih v narečju pripoveduje Ada Tomasetig iz vasi Sarženta blizu Čedada. foto: detajl ilustracije Krivopeta ugrabi otroka, avtorica Slavica Mlekuž, 2016
Neveljaven email naslov