Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
852 epizod
852 epizod
Pozornost posvečamo predvsem humanistiki, katere plasti nam približajo priznani strokovnjaki. Največkrat gre za vrhunske profesorje, filozofe, intelektualce ali znanstvenike. Poglobljeno predstavljamo in reflektiramo pester nabor znanih ter manj znanih humanističnih vsebin z namenom popularizacije in razmisleka o svetu in družbi.
Špela Petrič je po diplomi iz biologije doktorirala na medicinski fakulteti v Ljubljani. Zaposlena je bila na inštitutu za biokemijo. Delovanje na področju znanosti je že od študija naprej prepletala z raziskovalno naravnanimi umetniškimi projekti. Opus, ki ga razvija zadnjih nekaj let, nosi naslov Soočanja z rastlinskim drugim. V okviru opusa premišlja odnos med rastlinskim in človeškim na nivoju celic, individuuma in združb. Te trenutno raziskuje na primeru začasnega geografskega pojava Kuronske sipine, ki je kot kulturno-naravni fenomen vpisan na seznam Unescove kulturne dediščine. Čeprav se sprva zdi, da so rastline v odnosu do človeka vselej v podrejenem položaju, ravno primeri, kot je Kuronski polotok, pokažejo, kako nujno je sodelovanje z njimi. Če akti Unesca govorijo o vzdrževanju sipine z uporabo rastlin kot o “tehnologiji” (torej enačijo uporabo teh organizmov z uporabo neživih strojev), kako bi zvenela pripoved s stališča rastlin? Kje se izraža rastlinska biomoč in rastlinska biopolitika? Kako jo zaznati? Kako jo posredovati? Kako se potopiti v rastlinski zaznavni milje, kjer molekule spregovorijo, kjer je čas obenem pospešen in upočasnjen, kjer se pretakajo stoletja kultur v dneh podzemnih stikov? O vprašanjih, ki jih projekt in opus odpirata, sta se z dr. Špelo Petrič pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef. Avtor fotografije: Miha Turšič
Gostje tokratne oddaje Ars humana so esejisti Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih. V minulih mesecih so objavili zanimive esejistične zbirke: Kovačič je v samozaložbi izdal Stopinje v pesku zgodovine, Zupan je v zbirki Novi pristopi pri LUD Literatura objavil zbirko Ene in drugi (v oklepaju je dodal oznako lepljenka), Jasmin B. Frelih pa pri Cankarjevi založbi zbirko Bleda svoboda. Že na prvi pogled se omenjene zbirke precej razlikujejo: Kovačič analizira našo civilizacijo in razmišlja o njeni prihodnosti, Zupan se vrača k pesmim in pesniškim zbirkam, ki jih je bral in h katerim se vrača vedno znova, Frelih pa v svojih esejih prepleta premislek o literarnem, političnem, družbenem in zgodovinskem. Vse tri avtorje vodijo različne poti do premisleka o smislu in tudi o svobodi. Več o eseju in njegovem razmerju do poezije, osebne izkušnje, družbenega in še čem so Peter Kovačič Peršin, Uroš Zupan in Jasmin B. Frelih povedali v oddaji Ars humana, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.
Zgodovina je vedno pripoved o preteklosti. Lani izdani spomini še vedno v ZDA živeče Stashe Furlan Seaton »Vojna vse spremeni« in »Domov«, njenega mlajšega brata Aljoše, njun oče je bil univerzitetni profesor in dekan Pravne fakultete Univerze v LJ (1945-47), so izhodišče pogovora o širših okoliščinah tragične usode uporniške protifašistične družine liberalnih in izobraženih tržaških Slovencev pred, med in po koncu 2. svetovne vojne. Predvsem primorski Slovenci so v osvobodilnem boju presegli ideološke razlike in za to po vojni mnogi plačali visoko ceno. Zgodovinarja, prof.dr.Peter Vodopivec iz Ljubljane in izr.prof.dr.Gorazd Bajc iz Trsta osvetljujeta povojni obračun z demokratično inteligenco in posebnosti povojnega obdobja v Sloveniji. Te so jo od preostalega dela skupne države razlikovale takoj po vojni kot tudi pozneje. Povezuje Goran Tenze. Foto: Podoba Gosposvetske ceste v LJ po 2.sv.vojni Vir: https://zgodovinanadlani.si/wp-content/uploads/2015/05/kavarna_evropa_gosposvetska_cesta_ljubljana_po-2.-SV.jpg
V Evropskem letu kulturne dediščine se bomo tokrat posvetili restavriranju likovne dediščine, kot to že več kot pet desetletij počne mag. Ivan Bogovčič, konservatorsko-restavratorski svetnik, ki sta se mu v začetku 90-ih let preteklega stoletja, v Restavratorskem ateljeju Bogovčič, pridružila sinova Jure in Luka Bogovčič. Ivan Bogovčič je prejel več uglednih priznanj in nagrad, med njimi leta 1980 jugoslovansko plaketo za delo na področju spomeniškega varstva, dve Steletovi priznanji in Steletovo nagrado za življenjsko delo na področju ohranjanja kulturne in naravne dediščine, ki jo podeljuje Slovensko konservatorsko društvo. Jedro delovanja Restavratorskega ateljeja Bogovčič je restavriranje oltarjev, fresk in stenskih slik, slik na platnu in na lesenih nosilcih ter mozaikov. O posameznih primerih, ki sta jih sogovornika opisala z izjemnim strokovnim ozadjem in s širokim referenčnim poljem, ki sega v umetnostno zgodovino in na področja liturgike ter o izvirnih in inovativnih pristopih k reševanju konkretnih restavratorskih problemov, smo se z Ivanom in Luko Bogovčičem pogovarjali pred mikrofonom oddaje Ars humana. Vabimo vas k poslušanju! Luka Bogovčič pri delu, foto: Matjaž Škerjanec
Ljudje s prostim ušesom slišimo omejen del zvokov, ki jih ustvarja živalski svet. Zelo glasno pa je tudi v tistem delu spektra, ki ga ne slišimo. Nas zvoki, ki jih ne zaznavamo, vendarle nekako 'zaznamujejo', ali gredo mimo nas? Nas živali, ki se oglašajo na nam neslišnih frekvencah, 'slišijo'? Gost oddaje, v kateri bomo govorili o načinih ustvarjanja in zaznavanja zvoka med živalmi, bo dr. Tomi Trilar, vodja Kustodiata za nevretenčarje pri Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Z njim se bova pogovarjali Tina Kozin in Saška Rakef.
Dr. Mitja Saje je eden izmed soustanoviteljev Oddelka za azijske in afriške študije na Filozofski fakulteti. Kot popotnik je prepotoval precejšen kos sveta in še dandanes potuje. Po univerzitetni diplomi iz ekonomije se je posvetil študiju kitajske zgodovine in o njej objavil več znanstvenih del, med drugim leta 2015 pri Slovenski matici Zgodovino kitajske. O obsežni in neskončni temi bo profesor Saje več in zgoščeno povedal v oddaji Ars humana, v pogovoru, ki bo segel od poselitve Azije do prihodnosti Kitajske. Z uglednim sinologom se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zda. Foto: Nina Slaček, Radio Slovenija
»Na kaj smo v prostoru, v katerem se pogosto nahajamo, najbolj pozorni? Na hrup in zvoke, na podobe in barve, na vonje ali morda na otip predmetov, ki se jih med hojo dotikamo, ali tal, po katerih hodimo?« Kako se čutno zaznavanje urbane krajine spreminja iz roda v rod? In ali na dinamiko naših zaznav okolja vplivajo digitalne tehnologije in različne digitalne tehnološke naprave? V oddaji Ars humana predstavljamo raziskavo Čutne transformacije in transgeneracijski okoljski odnosi v Evropi med letoma 1950 in 2020. Raziskava poteka v treh evropskih mestih, in sicer v Brightonu v Veliki Britaniji, v Turkuju na Finskem in v Ljubljani. Z nami v studiu: vodja izvedbe raziskave v Sloveniji profesor Rajko Muršič ter raziskovalca Blaž Bajič in Sandi Abram. Avtor fotografije: Sandi Abram
Kako pomembna je Iliada, ep o trojanski vojni, ki naj bi jo v 8. stoletju pred Kristusom ustvaril skrivnostni starogrški pevec Homer, za evropsko civilizacijo in kakšne so posebnosti novega prevoda Iliade, ki ga je po skoraj sedemdesetih letih od prevoda Antona Sovreta pripravila klasična filologinja Jelena Isak Kres – bodo med drugim v Ars humani razmišljali akademik, doktor literarnih znanosti in klasični filolog Kajetan Gantar, doktor David Movrin, profesor na oddelku za klasično filologijo ljubljanske Filozofske fakultete in seveda avtorica prevoda, ki je letos izšel v zbirki Kondor založbe Mladinska knjiga, Jelena Isak Kres. Vir foto: wikipedia
Demokratična oblika oblasti in načelo pravne države sta zapisana v prvem in drugem členu naše Ustave. Vsaka demokratična kultura je živ organizem, ki mora najti ravnovesje med napetostmi, položenimi v ustavna načela, s čimer se oblikuje interpretacija, ki je za izzive skupnosti najprimernejša. S čim je povezano razumevanje pravne države in kaj je bistvo demokratičnega mišljenja, sta vprašanji, na kateri sta odgovorila dr. Rok Svetlič in Jan Zobec. Pogovor je vodil Marjan Kovačevič Beltram.
Kako je praznik dela oblikoval identiteto delavskih skupnosti na Slovenskem? Kako je s svojim obredjem in simboli tako rušil kot utrjeval razmerja politične moči? In kako je v svoji pisani zgodovini – od nekdaj ključnega paradigmatskega praznika v socializmu do današnje 'priložnosti za nekajdnevni oddih' – ustvaril pisano paleto nesnovne dediščine?
Področje založništva je v zadnjih desetletjih doživelo odločilne spremembe, v mnogočem povezane s prehodom na digitalno tehnologijo. Te so zaznamovale tudi slovenski založniški prostor, ki pa ga, v razmerju do mednarodnega, določajo tudi nekatere posebnosti. Predstavljamo jih v oddaji, ob tem pa izpostavljamo tudi razliko v strukturi in delovanju velikih in malih založnikov ter se vprašamo, kaj je tisto bistveno, kar omogoča preživetje založniku tukaj in zdaj. Gosta v studiu sta pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni predavatelj dr. Andrej Blatnik ter Irena Miš Svoljšak, vodja uredništva na Miš založbi.
Prebivalci ozemlja sedanje države so bili v 1.tisočletju pr.n.št. med prvimi v Evropi, ki so znali kovati železo v obdobju pred prihodom starih Rimljanov v stoletju, dveh pred začetkom našega štetja. Ozemlje je bilo blizu meje med interesnimi sferami etruščanske na zahodni in grške civilizacije na vzhodni strani. Nekatera ljudstva so že poznala pisavo in denar kot menjalno sredstvo. Starejšo in mlajšo železno dobo kot stičišče predantičnih svetov med italskimi in grškimi, predvsem pa med mediteranskimi in srednjeevropskimi dogajanji, v pogovoru poskušajo ovrednotiti trije arheologi, avtorja stalne razstave "Železnodobne zgodbe s stičišča svetov" v Narodnem muzeju Slovenije v LJ, kustosa za prazgodovino dr.Peter Turk in dr.Boštjan Laharnar, ter doc.dr. Matija Črešnar z Odd. za arheologijo z ljubljanske Filozofske fakultete. Povezuje Goran Tenze. Na fotografiji Uroša Acmana izsek razstave »Železnodobne zgodbe …« v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani, ki MMC RTVSLO dovoljuje objavo fotografije izključno za aplikacijo 4D.
Če že ne prej, pa vsaj enkrat v letu, ob mednarodnem dnevu knjige za otroke, ta pomemben segment literarnega ustvarjanja in založniške dejavnosti postavimo v središče. Knjiga prav gotovo ostaja eden najpomembnejših sopotnikov vzgoje in izobraževanja. Predvsem beletristika za najmlajše in mlade odrasle pa je v času digitalnih medijev, kratkih besedilnih in video sporočil, emotikonov in kratic nadvse pomembna za najmlajše bralstvo, še bolj pa mlade odrasle, ki v knjigi še vedno najdejo svojega tihega sogovornika in razumevajočega sopotnika. Govorimo namreč o življenjskem, ki je podvrženo hitrim značajskim spremembam in spremembam generacijskih značilnosti. Tem metamorfozam najbolj vihravega življenjskega obdobja pa mora slediti tudi literatura, če želi ustrezno spregovoriti z mladim bralcem. Avtor oddaje Klemen Markovčič. O izzivih in vzgojnih potencialih literature za otroke in mlade pa razmišljajo – Peter Svetina, pesnik in pisatelj, Irena Lukan Matko, Mladinska knjiga in Irena Miš, Založba Miš.
Ob prihajajočem svetovnem dnevu lutk smo se spomnili na bogato zgodovino lutkovne umetnosti v našem prostoru. Skozi njene mejnike nas je vodil Edi Majaron, mislec in praktik lutkovnega gledališča, čigar delo je prežeto z vero v lutko. Avtor fotografije: Miha Fras
Na velikonočni ponedeljek predstavljamo enega najvplivnejših teologov prejšnjega stoletja Romana Guardinija. Letos mineva 50 let od njegove smrti. Guardini se je rodil leta 1885 v Veroni v Italiji. Kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila v Nemčijo, kjer je preživel večino svojega življenja. Kot Italijan je mislil in pisal nemško. V njem sta se stapljala mediteranski in germanski svet, kar mu je omogočilo, da je resničnost dojemal na celovit način. V svojih teoloških in filozofskih delih je pisal o Danteju, Michelangelu, Hölderlinu, Rilkeju pa tudi o Platonu, Avguštinu, Pascalu, Kierkegaardu in Dostojevskem. Guardini je s svojim mišljenjem žive konkretnosti, ki se vedno dogaja v polarnih nasprotjih, neizbrisno zaznamoval katoliško teologijo 20. stoletja. O njem je svetovno znani slovenski sakralni umetnik in teolog Marko Ivan Rupnik zapisal: »Kaže, da je najizvirnejši in najbolj celostni teolog moderne dobe v katoliški Cerkvi prav Romano Guardini«. To je prepoznala tudi Cerkev sama, saj se je decembra lani v Münchnu začel postopek za njegovo beatifikacijo. Gost oddaje je Helmut Zenz, nemški teolog in mag. političnih ved, poznavalec Guardinijevega življenja in dela.
Slovenska revija za psihoterapijo Kairos izhaja že dobrih deset let. V uvodniku prve številke je njen dolgoletni odgovorni urednik mag. Miran Možina pojasnil, da je kairos grška beseda za milostljiv, dobrotljiv, naklonjen, ugoden trenutek, ko se nekaj porodi. Da je revija opravičila svoje ime in da je bila že na začetku metodološko pluralno zasnovana, med drugim ponazarja informacija, da sta že v prvi številki izšli vsebinsko zelo različni razpravi kot sta Arhetipi in kolektivno nezavedno ter Uporaba dihanja v psihoanalizi. Ob mag. Možini je drugi gost v oddaji njen glavni urednik, klinični psiholog in psihoterapevt dr. Bojan Varjačić Rajko, z njima se je pogovarjal, v živo, Marko Golja.
Leta 1983, ob izidu druge izdaje romana Višnjeva repatica Vladimirja Levstika je pisateljica in prevajalka Gitica Jakopin med drugim napisala: »Vladimirju Levstiku, enemu naših najzaslužnejših prevajalcev – med prvimi ne le po obsegu in kvaliteti svojega dela, temveč tudi po globokih brazdah, ki jih je zaoral v ledino te umetnosti in s tem poznejšim prevajalcem utrl tako rekoč vse poti – danes nihče ne odreka tega mojstrstva, nasprotno; skoraj ga ni prevajalca, ki bi se zdaj lotil katerega od temeljnih del svetovne književnosti, a se ob tem po načinu dela in temeljitosti priprav ne bi mogel zgledovati po Levstiku.« Levstik nam je približal ne le zakladnico ruske literature, po čemer je najbolj znan, pač pa tudi francoske. Njegov prevajalski opus iz francoščine sestavljajo šest francoskih in en belgijski roman, pesem in drama. Toda francoska kultura je Vladimirja Levstika zaznamovala večplastno, saj se je dotaknila tudi njegovega leposlovnega ustvarjanja. Tudi o tem se, med drugim, lahko podučimo iz monografije Do Pariza in nazaj: Vladimir Levstik in francoska književnost. Podpisala jo je dr. Florence Gacoin-Marks in predstavlja prvo monografijo, posvečeno Levstiku. Več o vprašanjih, ki jih odpira, pa v oddaji.
Kam vse sega pojem lezbičnega gledališča tako v širšem sociološkem smislu – kot pojav v slovenski družbi – kot tudi na ozkem teatrološkem področju? To je le eno od vprašanj, ki jih zastavlja razprava O lezbičnem gledališču v Sloveniji, prva tovrstna raziskava v našem in širšem prostoru balkanske regije. Razprava je bila objavljena v akademski reviji Amfiteater, ki jo izdajata Slovenski gledališki inštitut in AGRFT, o uprizoritvenih oblikah lezbičnega gledališča v našem prostoru od devetdesetih let 20. stoletja dalje pa smo se pogovarjali z avtorico raziskave, raziskovalko na AGRFT in dramaturginjo Majo Šorli, kritičarko in dramaturginjo Zalo Dobovšek ter sociologinjo, pisateljico in aktivistko Suzano Tratnik.
Literarna zgodovinarka in teoretičarka Alojzija Zupan Sosič se je na začetku svoje znanstvene poti sicer ukvarjala z erotiko v slovenski liriki, toda kmalu je v ospredje njenega znanstvenega dela stopilo preučevanje (sodobnega slovenskega) pripovedništva. Konec lanskega leta je objavila znanstveno monografijo Teorija pripovedi. V njej je predstavila različne metodološke usmeritve in literarnoteoretske koncepte, tako da njeno delo pomeni bogato predstavitev oziroma sintezo celotnega področja. Avtorica ponuja tudi nove rešitve in hkrati zastavlja vrsto vznemirljivih vprašanj, na katera je domača literarna veda zelo redko odgovarjala, na primer o težavah in nerazrešljivosti pri interpretacijah. Za nameček je marsikatero poglavje podkrepila z razumljivimi in tehtnimi razlagami literarnih del. Tako Teorija pripovedi ne nagovarja le stroke in študentov, ampak vse, ki jih zanimajo, vznemirjajo in vabijo pripovedi. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Ars humana, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Robert Balen/Večer
Kulturni bazar, najpomembnejši, vsakoletni dogodek na polju kulturno-umetnostne vzgoje pri nas, bo letos aprila upihnil deseto svečko. Skozi leta se je ves čas spreminjal in dopolnjeval z namenom, da bi čim širše, v zadnjem času pa tudi vse bolj poglobljeno osvetlil nezanemarljivi pomen tovrstne vzgoje za človekov celostni razvoj in to v njegovem najzgodnejšem obdobju. Hkrati pa Kulturni bazar prav z letošnjo edicijo prehaja iz pretežno predstavnika ponudbe v izobraževalno platformo s strokovnim usposabljanjem pedagoški javnosti. S tem pa, lahko rečemo, dosega enega svojih temeljnih ciljev. Da bi torej kultura in umetnost postali sistemski sopotnici vzgoje in izobraževanja pri nas. Avtor oddaje Klemen Markovčič. O Kulturnem bazarju pa razmišljajo – Nataša Bucik, Ministrstvo RS za kulturo, Ana Petrovčič, koordinatorica Kulturnega bazarja in Staša Tome, Prirodoslovni muzej Slovenije.
Neveljaven email naslov