Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na 9. Festivalu Maribor je 7. septembra 2016 nastopil mednarodno priznani nemško-francoski violončelist Nicolas Altstaedt, ki se posveča izvajanju glasbe različnih obdobij. Skladbe iz obdobja poznega baroka igra tudi na baročni violončelo, izvaja klasičen in romantičen repertoar ter se posveča izvajanju sodobne glasbe za violončelo. Na koncertu v Minoritski cerkvi v Mariboru se je posvetil izvajanju suit za violončelo Johanna Sebastiana Bacha, v spored pa je vključil tudi skladbo Tri kitice na Sacherjevo ime francoskega skladatelja iz 20. in začetka 21. stoletja Henrija Dutilleuxa. Altstaedt je v oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, izvedel štiri suite Johanna Sebastiana Bacha: Prvo suito v G-duru, z oznako Bachovih del 1007, Drugo suito v d-molu, z oznako del 1008, Tretjo suito v C-duru, z oznako del 1009, in Suito za violončelo št. 5 v c-molu, z oznako del 1011, Johanna Sebastiana Bacha.
Na 9. Festivalu Maribor je 7. septembra 2016 nastopil mednarodno priznani nemško-francoski violončelist Nicolas Altstaedt, ki se posveča izvajanju glasbe različnih obdobij. Skladbe iz obdobja poznega baroka igra tudi na baročni violončelo, izvaja klasičen in romantičen repertoar ter se posveča izvajanju sodobne glasbe za violončelo. Na koncertu v Minoritski cerkvi v Mariboru se je posvetil izvajanju suit za violončelo Johanna Sebastiana Bacha, v spored pa je vključil tudi skladbo Tri kitice na Sacherjevo ime francoskega skladatelja iz 20. in začetka 21. stoletja Henrija Dutilleuxa. Altstaedt je v oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, izvedel štiri suite Johanna Sebastiana Bacha: Prvo suito v G-duru, z oznako Bachovih del 1007, Drugo suito v d-molu, z oznako del 1008, Tretjo suito v C-duru, z oznako del 1009, in Suito za violončelo št. 5 v c-molu, z oznako del 1011, Johanna Sebastiana Bacha.
Na 9. Festivalu Maribor je 7. septembra 2016 nastopil mednarodno priznani nemško-francoski violončelist Nicolas Altstaedt, ki se posveča izvajanju glasbe različnih obdobij. Skladbe iz obdobja poznega baroka igra tudi na baročni violončelo, izvaja klasičen in romantičen repertoar ter se posveča izvajanju sodobne glasbe za violončelo. Na koncertu v Minoritski cerkvi v Mariboru se je posvetil izvajanju suit za violončelo Johanna Sebastiana Bacha, v spored pa je vključil tudi skladbo Tri kitice na Sacherjevo ime francoskega skladatelja iz 20. in začetka 21. stoletja Henrija Dutilleuxa. Altstaedt je v oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, izvedel štiri suite Johanna Sebastiana Bacha: Prvo suito v G-duru, z oznako Bachovih del 1007, Drugo suito v d-molu, z oznako del 1008, Tretjo suito v C-duru, z oznako del 1009, in Suito za violončelo št. 5 v c-molu, z oznako del 1011, Johanna Sebastiana Bacha.
Na 9. Festivalu Maribor je 7. septembra 2016 nastopil mednarodno priznani nemško-francoski violončelist Nicolas Altstaedt, ki se posveča izvajanju glasbe različnih obdobij. Skladbe iz obdobja poznega baroka igra tudi na baročni violončelo, izvaja klasičen in romantičen repertoar ter se posveča izvajanju sodobne glasbe za violončelo. Na koncertu v Minoritski cerkvi v Mariboru se je posvetil izvajanju suit za violončelo Johanna Sebastiana Bacha, v spored pa je vključil tudi skladbo Tri kitice na Sacherjevo ime francoskega skladatelja iz 20. in začetka 21. stoletja Henrija Dutilleuxa. Altstaedt je v oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, izvedel štiri suite Johanna Sebastiana Bacha: Prvo suito v G-duru, z oznako Bachovih del 1007, Drugo suito v d-molu, z oznako del 1008, Tretjo suito v C-duru, z oznako del 1009, in Suito za violončelo št. 5 v c-molu, z oznako del 1011, Johanna Sebastiana Bacha.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov