Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred nami je štiriinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se pomudili v Nici, glasbenem središču Azurne obale, danes pa bomo prečkali francosko-italijansko mejo in obiskali nekaj ligurskih mest na severozahodni obali Italije: Ventimiglio, Bordighero, San Remo in Oneglio – rojstno mesto Luciana Beria, glasbenega velikana 20. stoletja, ki mu je posvečena tokratna oddaja. V njej boste slišali odlomke iz nekaterih Beriovih del, kot so opera Kralj posluša, Laborintus II, Sekvenca III za glas solo in Ljudske pesmi, na sporedu pa bo tudi glasba Ambroisa Thomasa in Sergia Liberovicija.
Pred nami je štiriinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se pomudili v Nici, glasbenem središču Azurne obale, danes pa bomo prečkali francosko-italijansko mejo in obiskali nekaj ligurskih mest na severozahodni obali Italije: Ventimiglio, Bordighero, San Remo in Oneglio – rojstno mesto Luciana Beria, glasbenega velikana 20. stoletja, ki mu je posvečena tokratna oddaja. V njej boste slišali odlomke iz nekaterih Beriovih del, kot so opera Kralj posluša, Laborintus II, Sekvenca III za glas solo in Ljudske pesmi, na sporedu pa bo tudi glasba Ambroisa Thomasa in Sergia Liberovicija.
Pred nami je štiriinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se pomudili v Nici, glasbenem središču Azurne obale, danes pa bomo prečkali francosko-italijansko mejo in obiskali nekaj ligurskih mest na severozahodni obali Italije: Ventimiglio, Bordighero, San Remo in Oneglio – rojstno mesto Luciana Beria, glasbenega velikana 20. stoletja, ki mu je posvečena tokratna oddaja. V njej boste slišali odlomke iz nekaterih Beriovih del, kot so opera Kralj posluša, Laborintus II, Sekvenca III za glas solo in Ljudske pesmi, na sporedu pa bo tudi glasba Ambroisa Thomasa in Sergia Liberovicija.
Pred nami je štiriinpetdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo se pomudili v Nici, glasbenem središču Azurne obale, danes pa bomo prečkali francosko-italijansko mejo in obiskali nekaj ligurskih mest na severozahodni obali Italije: Ventimiglio, Bordighero, San Remo in Oneglio – rojstno mesto Luciana Beria, glasbenega velikana 20. stoletja, ki mu je posvečena tokratna oddaja. V njej boste slišali odlomke iz nekaterih Beriovih del, kot so opera Kralj posluša, Laborintus II, Sekvenca III za glas solo in Ljudske pesmi, na sporedu pa bo tudi glasba Ambroisa Thomasa in Sergia Liberovicija.
Fonolaboratorij obsega zvočno izolirano sobo, v kateri so mikrofon, predojačevalec, zvočniki in druge naprave. Nova pridobitev bo na voljo vsem, ki bodo z inštitutom raziskovalno povezani, je poudaril predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti Kozma Ahačič. Fonetika in fonologija sta v jedru jezikoslovja. Ne smemo pozabiti, da knjižni jezik nastane z opazovanjem govorjenega jezika.
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo zasnovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
»Glasba je z nami od nekdaj, je del narave in je del nas. Sčasoma so se razvili biološki mehanizmi, s katerimi se nas glasba dotakne in nas premakne. Znanstveniki jo raziskujemo, uporabljamo pa jo lahko vsi, kadarkoli, kjerkoli. Še posebej, kadar smo zaprti med štiri stene« To misel je v času epidemije, ko smo snovali oddajo Glasba povezuje, z nami delila dr. Maja Derlink z Medicinske fakultete v Ljubljani. Oddajo smo v preteklih dveh mesecih snovali skupaj s strokovnjaki z različnih področij, ki so z nami delili svoje z glasbo povezane spomine in razmišljanja. To sobotno jutro bo naše druženje krojila glasba po izboru prof. dr. Dragana Petrovca, mednarodno priznanega strokovnjaka na področju izvrševanja kazni, pisatelja in kolumnista. V pogovoru se bomo dotaknili več tem – od glasbe kot pojava z močnim vplivom na čustva do odnosa med vsebino in obliko ter loka sprememb, vpisanih vanj. Avtor fotografije: Miha Fras
Neveljaven email naslov