Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V šestinšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se bomo najprej posvetili prastarim glasbenim primerom, nastalim na širšem območju Rima. Podrobneje bomo predstavili nekaj antičnih rimskih glasbil, kot jih je definiral milanski skladatelj in eksperimentalni paleoorganolog Walter Maioli, nato pa bomo slišali še nekaj izbranih odlomkov latinskih pesniških besedil v uglasbitvah Josquina Despreza, Marbriana de Orta, Jacobusa Gallusa in Carla Orffa. Na sporedu bo še glasba Henryja Purcella in Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Pred nami je šestinšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V današnji oddaji se bomo najprej posvetili prastarim glasbenim primerom, nastalim na širšem območju Rima. Podrobneje bomo predstavili nekaj antičnih rimskih glasbil, kot jih je definiral milanski skladatelj in eksperimentalni paleoorganolog Walter Maioli, nato pa bomo slišali še nekaj izbranih odlomkov latinskih pesniških besedil v uglasbitvah Josquina Despreza, Marbriana de Orta, Jacobusa Gallusa in Carla Orffa. Na sporedu bo še glasba Henryja Purcella in Carla Dittersa von Dittersdorfa.
V šestinšestdeseti oddaji iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere se bomo najprej posvetili prastarim glasbenim primerom, nastalim na širšem območju Rima. Podrobneje bomo predstavili nekaj antičnih rimskih glasbil, kot jih je definiral milanski skladatelj in eksperimentalni paleoorganolog Walter Maioli, nato pa bomo slišali še nekaj izbranih odlomkov latinskih pesniških besedil v uglasbitvah Josquina Despreza, Marbriana de Orta, Jacobusa Gallusa in Carla Orffa. Na sporedu bo še glasba Henryja Purcella in Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Pred nami je šestinšestdeseta oddaja iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. V današnji oddaji se bomo najprej posvetili prastarim glasbenim primerom, nastalim na širšem območju Rima. Podrobneje bomo predstavili nekaj antičnih rimskih glasbil, kot jih je definiral milanski skladatelj in eksperimentalni paleoorganolog Walter Maioli, nato pa bomo slišali še nekaj izbranih odlomkov latinskih pesniških besedil v uglasbitvah Josquina Despreza, Marbriana de Orta, Jacobusa Gallusa in Carla Orffa. Na sporedu bo še glasba Henryja Purcella in Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Svet se je ustavil, ljudje so ostali doma in na začetku karantene je morda še kdo mislil, da se bo med pandemijo zgodila renesansa kupovanja in branja knjig. Ni se. Če je bilo na začetku koronakrize in karantene mogoče slišati napovedi o renesansi branja, je po tednih izolacije jasno, da se ta ni zgodila. Založniški trgi po Evropi in svetu so v krču. V času, ko so potrošniški tako rekoč čez noč odkrili nakupovanje po spletu, to ne velja za knjige.
Karantena je preizkus za duha in telo. Po mesecu dni izolacije se v družinsko življenje počasi zajeda monotonost, ki jo je dobro razbiti. Zakaj ne z lutkami, se sprašuje višja predavateljica za področje lutkovnega, gledališkega in filmskega izražanja na oddelku za predšolsko vzgojo na Pegagoški fakulteti Univerze v Ljubljani, dr. Helena Korošec. "Lutke so tudi odličen medij za komunikacijo med staršem in otrokom ter med otroci samimi. Kot posrednik v komunikaciji celo izboljšujejo medsebojne odnose," pravi dr. Korošec in opozarja, da lahko marsikatero družinsko težavo v komunikacijskem smislu prenesemo na lutko, ki tako postane mediator družinskih odnosov. "Vem za primere, ko družine izdelajo lutke, potem pa se med seboj igrajo s pomočjo videopovezave, kar je otrokom zelo všeč. "Za domačo igro z lutkami ni treba v trgovino, dovolj je, da pobrskamo po predalih in omarah ter sami izdelamo raznovrstne lutke. Z njimi se lahko igramo, postorimo kaj po hiši, se učimo ali delamo domače naloge.
O individualno-kolektivnem spominu oziroma o zvočnem spominu, ki prek čustvovanja preplete sedanjost s preteklostjo Glasba: Ježek iz zgodnjega obdobja, Jožek in Ježek, Lili Marlen (Vlado Kreslin in Beltinška banda), Donna Clara, Valerija Heybal in drugi.
Glasba: Kje je moj mili dom, Če se bom ženil, Peščalka ali Sv. Konstantin, Lani sem možila se / Pozim, polet
Vabimo vas na potovanje v svet glasbe iz časa Vaše mladosti, mladosti naših staršev, babic in dedkov. O glasbi kot multimodialnem spodbujevalcu, ki vpliva na naš spomin, čustva in o različnih načinih uporabe glasbe – od samopomoči z glasbo do glasbene terapije in uporabe glasbe v medicinske namene.
Neveljaven email naslov