Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na vrsti je 78. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo prispeli v Neapelj in izpostavili nekaj primerov tamkajšnje srednjeveške in renesančne glasbe. Uvodne minute tokratne oddaje bomo namenili Carlu Gesualdu in njegovi nesrečni ljubezenski zgodbi, nato pa bomo osvetlili približno dvesto let trajajoče obdobje, ko je bil Neapelj španska provinca. Oddajo bodo spletali odlomki iz zapisov Benedetta Croceja, Dina Villatica, Roberta Middioneja, Salvatoreja Sciarrina, na sporedu pa bo glasba Carla Gesualda, Jordija Savalla, Igorja Stravinskega, Francesca d’Avalosa in Franza Hummla.
Glasbeno in čustveno popotovanje Carla de incontrere
Na vrsti je 78. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo prispeli v Neapelj in izpostavili nekaj primerov tamkajšnje srednjeveške in renesančne glasbe. Uvodne minute tokratne oddaje bomo namenili Carlu Gesualdu in njegovi nesrečni ljubezenski zgodbi, nato pa bomo osvetlili približno dvesto let trajajoče obdobje, ko je bil Neapelj španska provinca. Oddajo bodo spletali odlomki iz zapisov Benedetta Croceja, Dina Villatica, Roberta Middioneja, Salvatoreja Sciarrina, na sporedu pa bo glasba Carla Gesualda, Jordija Savalla, Igorja Stravinskega, Francesca d’Avalosa in Franza Hummla.
Na vrsti je 78. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo prispeli v Neapelj in izpostavili nekaj primerov tamkajšnje srednjeveške in renesančne glasbe. Uvodne minute tokratne oddaje bomo namenili Carlu Gesualdu in njegovi nesrečni ljubezenski zgodbi, nato pa bomo osvetlili približno dvesto let trajajoče obdobje, ko je bil Neapelj španska provinca. Oddajo bodo spletali odlomki iz zapisov Benedetta Croceja, Dina Villatica, Roberta Middioneja, Salvatoreja Sciarrina, na sporedu pa bo glasba Carla Gesualda, Jordija Savalla, Igorja Stravinskega, Francesca d’Avalosa in Franza Hummla.
Glasbeno in čustveno popotovanje Carla de incontrere
Na vrsti je 78. oddaja iz cikla Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Prejšnji teden smo prispeli v Neapelj in izpostavili nekaj primerov tamkajšnje srednjeveške in renesančne glasbe. Uvodne minute tokratne oddaje bomo namenili Carlu Gesualdu in njegovi nesrečni ljubezenski zgodbi, nato pa bomo osvetlili približno dvesto let trajajoče obdobje, ko je bil Neapelj španska provinca. Oddajo bodo spletali odlomki iz zapisov Benedetta Croceja, Dina Villatica, Roberta Middioneja, Salvatoreja Sciarrina, na sporedu pa bo glasba Carla Gesualda, Jordija Savalla, Igorja Stravinskega, Francesca d’Avalosa in Franza Hummla.
Na ministrstvu za kulturo bo potekalo srečanje, na katerem bodo iskali alternative za prenovo Plečnikovega stadiona v okviru projekta Bežigrajski športni park, ki naj bi v celoti stal 240 milijonov.
Potem ko se je zdelo, da je po 12 letih pot prenovi Plečnikovega stadiona, ki jo vodi podjetnik Joc Pečenik, odprta, se zdaj ponovno iščejo možnosti za drugačno rešitev. Večji del stroke se je na Odboru za kulturo v Državnem zboru poenotil, da bo projekt Bežigrajski športni park Plečnikov stadion uničil. Strokovne službe na Ministrstvu za kulturo pa iščejo vse možnosti, da bomo izvedli dejansko obnovo, ne pa novogradnje Plečnikovega stadiona, je povedala državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc. Vir fotografije: BoBo
»Glasba je čas, ki ga v svoji začasnosti ukrademo večnosti,« pove fotograf in filozof dr. Evgen Bavčar, trojni doktor, častni znanstvenik Inštituta za kritične študije v Mehiki in v istem inštitutu tudi direktor laboratorija za nevidno. Je tudi vitez francoske legije časti in častni občan Evrope, razglašen leta 2016. Kot gostujoči profesor je predaval na evropskih in ameriških univerzah o estetiki in problematiki slepih, danes pa nas bo s svojimi glasbenimi spomini popeljal v svet Vaše mladosti, mladosti naših staršev, dedkov in babic, pa tudi v svet s sončno krajino navdihnjene glasbe – ali kot je povedal dr. Bavčar: »Glasbe, ki sem si jo posnel na magnetofon, glasbe, ki je kot antidrepresiv.« Govorili bomo o svetu absolutnega poslušanja, pa tudi o dostopnosti slepih do drugih, v svetu vizualnega usidranih umetnosti, o izkušnjah ‘pogleda od blizu’. Z besedami dr. Bavčarja: »Imel sem možnost, da sem v Rimu tipal kip Mojzesa od Michelangela. Izkušnja je bila tako močna, da sem jokal.« Na fotografiji: dr. Evgen Bavčar (osebni arhiv)
Neveljaven email naslov